Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (451-475)



  1.      lúnin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajecastr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju
  2.      lúnj  -a m () zool. ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus: tihi let lunja / močvirski lunj; rjavi lunj; stepni lunj
  3.      lúnker  -ja m (ū) metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev
  4.      lunohòd  -óda m ( ọ́) teh. sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke
  5.      lúnojásen  -sna -o prid. (-á) zastar. mesečen, jasen: Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati (K. Meško)
  6.      lúnta  -e ž () voj., nekdaj vžigalna vrvica pri puški, topu: top s prižgano lunto / puška na lunto
  7.      lúnula  -e ž () 1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo 2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula
  8.      mahúnica  -e ž () bot. zimzelena grmičasta rastlina z rožnatimi cveti in črnimi jagodami, Empetrum
  9.      mèjdún  in méjdún medm. (-; ẹ̑-) pog. izraža podkrepitev trditve: mejdun, je to lep pes
  10.      mèjdúnaj  in méjdúnaj medm. (-ū; ẹ̑-ū) pog. izraža podkrepitev trditve: mejdunaj, ali nam je trda predla
  11.      merčún  -a m () nekdaj 1. kdor uradno meri žito, sol: na trgu je opravljal službo merčuna 2. v zvezi vojaški merčun kdor uradno pregleduje, meri moške, če ustrezajo predpisom za opravljanje vojaške službe: ujete tlačane so odvedli k vojaškemu merčunu
  12.      míkrosekúnda  -e ž (-) fiz. enota za merjenje časa, milijonina sekunde: delci razpadejo že po nekaj mikrosekundah
  13.      mílisekúnda  -e ž (-) fiz. enota za merjenje časa, tisočina sekunde: dražljaj traja osem milisekund
  14.      mladokljún  -a -o prid. ( ū) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen: takrat sem bil še mladokljun in nepremišljen
  15.      mladokljúnec  -nca m () knjiž., ekspr. mlad, neizkušen človek: s temi mladokljunci se menda ne boš prepiral
  16.      mòjdúnaj  in mójdúnaj medm. (-ū; ọ̄-ū) pog. izraža podkrepitev trditve: mojdunaj, saj te bo podrl
  17.      monsún  in monsúm -a m () meteor. veter, ki piha poleti z morja na celino, pozimi pa s celine na morje: začel je pihati monsun / poletni, zimski monsun; evropski monsun veter, ki piha z Atlantskega oceana na Evropo
  18.      monsúnski  in monsúmski -a -o prid. () nanašajoč se na monsun: monsunsko področje / monsunsko deževje, podnebje; monsunsko obdobje / monsunski vetrovi
  19.      münchenski  -a -o [mínhǝn-] prid. (í) nanašajoč se na München: münchensko pivo ♦ zgod. münchenski sporazum sporazum med predstavniki Anglije, Francije in Nemčije leta 1938, da ima Nemčija pravico zasesti Sudete
  20.      mundiál  -a m () publ. svetovno prvenstvo: prirediti mundial v nogometu
  21.      múnec  -nca m () bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš
  22.      múngo  -a m () zool., navadno v zvezi indijski mungo zlasti v Indiji živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, podganami, Herpestes edwardi: na nekaterih otokih južne Dalmacije so naselili indijske munge; spopad indijskega munga s kobro
  23.      munícija  -e ž (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja; strelivo: dovažati municijo; primanjkuje topovske municije; municija za strojnice ♦ voj. manevrska municija ki se uporablja na vojaških vajah, slepi naboji
  24.      municíjski  in munícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na municijo: municijski zaboji; municijsko skladišče ♦ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva
  25.      municipálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na municipij: značilnosti municipalnih oblik / mesto kaže značilnosti municipalne ureditve srednjeveške mestne skupnosti 2. kniiž., redko mesten: ustroj južne Evrope je izrazito municipalen / municipalni uslužbenec

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA