Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (4.479-4.503)


  1.      slonéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki 2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih 3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri 4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni 5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni ● ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral sloné star.: ob oknu slone, je poslušala petje slonèč -éča -e: sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju ♪
  2.      slovénka  -e ž (ẹ́) poljud. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, strok. petunija: slovenke lepo cvetijo ♪
  3.      slučájnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost slučajnega: moti me slučajnost izbora; slučajnost njegovega prestopka je očitna / roman prikazuje junaka, ki bi bil rad vzvišen nad slučajnostmi življenja ● redko zadnja točka na sestankih so običajno slučajnosti je razno ◊ filoz. dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno ♪
  4.      sluhovòd  -óda m (ȍ ọ́) cevasti del ušesa med uhljem in bobničem: očistiti sluhovod / zunanji sluhovod ♪
  5.      slúz  -í in -i ž (ȗ) 1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: sluz vlaži stene votlih organov; izkašljati, pljuniti sluz; plast sluzi / želodčna, žrelna sluz ♦ med. vzeti bris sluzi // tej podobna tekočina: odstraniti jegulji sluz s kože 2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: riževa sluz ♪
  6.      slúžba  -e ž (ȗ) 1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru // opravljanje takega dela: ta teden nimam službe; službo jemlje resno, zavzeto; za danes smo službo končali, ekspr. odbrenkali / dežurna služba; nočna služba / voziti se v službo; zamuditi službo začetek delovnega časa / opravljati službo tajnice biti tajnica // pog. stavba, prostor, kjer se opravlja tako delo: v službi imamo centralno kurjavo; počakal te bom ob dveh pred službo / to sem slišal v službi 2. s prilastkom delo, dejavnost, vezana na določeno področje: biti v civilni, diplomatski, vojaški službi; prosvetna, socialna, upravna, zdravstvena služba // dejavnost, ki se ukvarja z delom, kot ga določa prilastek: hidrometeorološka, inšpekcijska, patronažna, požarna služba / gorska reševalna služba; informacijsko dokumentacijska [INDOK] služba ki zbira, obdeluje in posreduje informacije z določenega področja; prijavna in odjavna služba; strokovna služba; služba družbenega knjigovodstva družbena organizacija, ki nadzoruje uporabljanje družbenih sredstev 3. nav. mn. oddelek (v delovni organizaciji): o sklepu je treba obvestiti vse službe; usklajevati delo posameznih služb / evidenčna, finančna, računovodska služba 4. redko služenje: namen gledališča je služba družbi, resnici / biti v službi domovine ● žarg., jur. skupne službe delovna skupnost; šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja; ekspr. družba je družba, služba pa služba ločevati je treba prijateljske odnose od delovnih dolžnosti, obveznosti; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ◊ agr. pospeševalna služba ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo; avt. vlečna služba ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; jur. služba državne varnosti del državne uprave, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; navt. krovna, strojna služba; rel. služba božja maša; šol. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; žel. izvršilne službe ki sodelujejo pri prevozu na železnici ali ga tehnično omogočajo ♪
  7.      služíti  in slúžiti -im nedov. (ȋ ú) 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica // voj., navadno v zvezi služiti kadrovski, vojaški rok opravljati določen čas trajajočo obvezno dejavnost v vojski: njen sin služi kadrovski rok; vojaški rok je služil pri mornarici / služiti vojsko; služil je v isti četi kot jaz 2. z dajalnikom delati za koga, ki ima oblast: kmetje so stoletja služili graščakom / zvesto služi svojim nadrejenim // nav. ekspr. vneto, prizadevno delati, delovati za kaj: služiti domovini, revoluciji / služiti lepoti, resnici 3. nekdaj biti stalno najet za opravljanje določenih del: služil je na veliki kmetiji; odšla je služit v mesto; služiti za deklo, hlapca, pestunjo; služi pri dobrem gospodarju 4. navadno s prislovnim določilom dobivati kaj, navadno denar, za opravljeno delo: ti ljudje dobro služijo / koliko služiš na mesec zaslužiš / služiti denar // ekspr., v zvezi služiti kruh pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: kdaj boš začel sam služiti kruh; služiti si kruh s poučevanjem, kot rudar 5. biti koristen, dober pripomoček: uničili so vse, kar bi služilo sovražniku; palica mu je na poti dobro služila / gradivo bo služilo vsem, ki bodo raziskovali to obdobje koristilo, pomagalo // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bodo naprave služile tudi kasneje / noge mu ne služijo več ne more več hoditi; tudi leva roka mu dobro služi lahko dela z njo 6. z oslabljenim pomenom izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta prostor je dolgo služil za skladišče; soba je služila tudi kot delavnica / čipke služijo samo za okras so; ta steza služi samo pastirjem uporabljajo jo samo pastirji; za posteljo jim služi živalska koža imajo živalsko kožo / publ. stavba služi svojemu namenu se uporablja za to, za kar je zgrajena // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: ključ služi za odpiranje konzerv / take prireditve služijo medsebojnemu spoznavanju omogočajo medsebojno spoznavanje; taka umetnost služi uspavanju družbene zavesti uspava družbeno zavest; slovnica bo služila za dvojezični pouk se bo uporabljala ● ekspr. od razburjenja ji jezik ni več služil ni mogla več govoriti; bibl. nihče ne more služiti dvema gospodoma se ravnati po dveh izključujočih se moralnih načelih hkrati; star. služiti kralju, cesarja biti pri vojakih; ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; star. služiti poželenju predajati se mu; zastar. služiti goste streči jim služíti se in slúžiti se zastar. uporabljati: služiti se dobrih zdravil / služiti se s tujim jezikom služèč -éča -e: nekateri ljudje pozabljajo na svoje osebne koristi, služeč skupnim; v ta namen služeče grablje imajo zobe na obeh straneh ♦ jur. služeče zemljišče zemljišče, na katerem obstaja služnostna pravica v korist drugega zemljišča ♪
  8.      smejáti se  sméjem se tudi -ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ́, í, ẹ́) 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo // ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo // z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala ● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha smejé: smeje je odšel iz sobe smejé se: smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče smejáje se zastar. smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata smejóč se -a -e: smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci ♪
  9.      smírek  -rka m (í) 1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin: sestav smirka 2. poljud. zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov, strok. smirkov papir: drgniti s smirkom; odstraniti rjo z jekleno krtačo in smirkom ♪
  10.      smodíti  -ím nedov., smojèn (ȋ í) 1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase // povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino ● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi ◊ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega smodíti se pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati: meso, rižota se smodi ♪
  11.      smókva  -e ž (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: gojiti smokve; košara zrelih smokev / suhe smokve ◊ bot. indijska smokva opuncija ♪
  12.      smrdljív  -a -o prid. (ȋ í) ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva ◊ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula ♪
  13.      smrdúh  -a m (ū) slabš. 1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti 2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi ● knjiž. loviti smrduhe skunke ♪
  14.      smréka  -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca ♪
  15.      smŕkljica  -e ž (ȓ) ekspr. razposajena, objestna deklica: smrkljice so se glasno smejale // ljubk. deklica, punčka: štiriletna smrkljica ♪
  16.      smrkóvje  tudi smŕkovje -a s (ọ̑; ŕ) slabš. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: smrkovje uničuje zelenice / kot psovka presneto smrkovje // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi samo smrkovje ♪
  17.      smŕt  -i ž (ȓ) 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / do smrti pretepsti // stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti // konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti 2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela; bati se smrti; bili so krivi njegove smrti; rešiti koga smrti; ekspr. za las uiti smrti; obletnica prijateljeve smrti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma / pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja 3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt; če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah; pesn. bela smrt; bled, suh kot smrt 4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt; označiti strup s smrtjo 5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga a) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči b) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt; življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem / v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje 6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim; na smrt se dolgočasi; na smrt se prestrašiti; na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti ● ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ◊ agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj ♪
  18.      smúč  -a m (ȗ) zool. večja sladkovodna riba zelenkaste barve s temnejšimi prečnimi progami, Lucioperca lucioperca: loviti smuče in okune ♪
  19.      snéti  snámem dov., snêmi snemíte; snél; nam. snét in snèt (ẹ́ á) 1. narediti, da kaj ni več obešeno: snela je zavese in jih oprala; sneti plašč z obešalnika / sneti ogrlico z vratu // narediti, da kaj ni več nataknjeno na kaj: sneti ribo s harpune / sneti lasuljo, obvezo; jermen se je snel s kolesa; sneti si prstan z roke / zapornikom so sneli lisice / sneti okna, vrata s tečajev vzeti s tečajev 2. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: kje naj snamem toliko denarja; na katerem podstrešju si snel to knjigo / kje si pa to novico snel izvedel, slišal; ne vemo, od kod je snel to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo 3. pog. s silo odpeljati, prijeti: sneli so nas, ko smo trosili letake / sneli so ga kar na ulici 4. obrt. s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje: sneti za vratni izrez / preostalih deset petelj snemite hkrati ● ekspr. ni mogel sneti pogleda z dekleta neprestano jo je gledal; ekspr. skoraj bi mu sneli glavo ga ubili, usmrtili; ekspr. besedo si mi snel z jezika besedo si mi vzel z jezika; ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si snét -a -o: snete petlje; sneta okna; vhodna vrata so bila sneta ♪
  20.      snéžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg: a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena b) snežna belina njene kože ◊ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka snéžno prisl.: snežno beli zobje; snežno čist ♪
  21.      sôba  -e ž (ó) prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek ♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba // pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo ♪
  22.      sòbojévnik  -a m (ȍ-ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja ♪
  23.      sóbolj  in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑) kuna, ki živi zlasti v Sibiriji in daje dragoceno krzno: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj // pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja ♪
  24.      sobótnik  -a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki ♪
  25.      socialíst  -a m (ȋ) pristaš socializma: postati socialist // v nekaterih državah član socialistične stranke: zunanji minister je socialist; sodelovanje komunistov in socialistov / na volitvah so zmagali socialisti je zmagala socialistična stranka ◊ polit. krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; soc. utopični socialist ♪

   4.354 4.379 4.404 4.429 4.454 4.479 4.504 4.529 4.554 4.579  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA