Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (429-453)


  1.      kùnšt  kúnšti ž (ȕ ȗ) nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost: to narediti je velika kunšt ♪
  2.      kúnšten  -tna -o prid. (ú ū) nižje pog. bister, pameten, učen: kunšten človek / kunštne besede / ne bodi tako kunšten ♪
  3.      lagúna  -e ž (ȗ) plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke ♪
  4.      lagúnast  -a -o prid. (ȗ) ki ima veliko lagun: lagunasta obala ♪
  5.      lagúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na laguno: mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr. lagunsko mesto Benetke ♪
  6.      latifúndij  -a m (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundijev // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih ♪
  7.      latifúndija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundij // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: sicilske latifundije ♪
  8.      latifúndijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na latifundij ali latifundijo: velike zemljiške posesti latifundijskega tipa / latifundijsko gospodarstvo ♪
  9.      latifundíst  -a m (ȋ) pri starih Rimljanih, v nekaterih deželah lastnik latifundija: bogati latifundisti ♪
  10.      lizún  -a m (ȗ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: mogočnik in njegovi lizuni ♪
  11.      lizúnski  -a -o prid. (ȗ) slabš. ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje ♪
  12.      lizúnstvo  -a s (ȗ) slabš. lizunsko vedenje ali ravnanje: satire so naperjene proti lizunstvu ♪
  13.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven ◊ astr. Jupitrove lune sateliti ♪
  14.      lunácija  -e ž (á) astr. čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec ♪
  15.      lúnapárk  -a m (ū-ȃ) pog. zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami: luči in hrup lunaparka ♪
  16.      lunáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na luno: lunarne odprave; lunarno vozilo ♦ astr. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; lunarno leto leto, ki ima 354 dni; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni ♪
  17.      lúnast  -a -o prid. (ú) ekspr. po obliki podoben luni: imeti lunast obraz ♪
  18.      lunch  -a [lánč] m (ȃ) zlasti v angleškem okolju lahek obrok hrane sredi dneva: čas je za lunch ♪
  19.      lúnek  -nka m (ȗ) 1. nar. klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik: vtakniti lunek v os 2. nekdaj manjša prostorninska mera: lunek žganja ♪
  20.      lunéta  -e ž (ẹ̑) um. poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom: freska v luneti ♪
  21.      lúnica  -e ž (ú) 1. ekspr. manjšalnica od luna: poglej, lunica že vzhaja; lunica in zvezdice 2. navadno v zvezi nohtna lunica belkast polkrožni del nohta pri korenu: lakirati tudi nohtno lunico ♪
  22.      lúničast  -a -o prid. (ú) podoben polmesecu: luničasti uhani ♪
  23.      lúnin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec ♦ astr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju ♪
  24.      lúnj  -a m (ȗ) zool. ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus: tihi let lunja / močvirski lunj; rjavi lunj; stepni lunj ♪
  25.      lúnker  -ja m (ū) metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev ♪

   304 329 354 379 404 429 454 479 504 529  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA