Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (3.879-3.903)


  1.      prešuštvováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom ♪
  2.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni ♦ lingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot ♪
  3.      pretehtávati  -am nedov. (ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe // ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost // premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori ♪
  4.      pretihotápiti  -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor ∙ ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo ♪
  5.      pretirávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiraval je svoja junaštva; z izjavo, da najrajši živi v samoti, precej pretirava; ni se spremenil, še zmeraj rad pretirava / ne da bi pretiraval, lahko rečem, da je knjiga odlična; oče in mati sta ga nosila na rokah, če smem nekoliko pretiravati 2. delati, uporabljati kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: v svojem navdušenju pretiravajo; pretiravala je v izbranem oblačenju; režiser je pretiraval z odrskimi efekti / čeprav je vedel, da zaradi slabega zdravja ne sme pretiravati, je hodil zelo hitro ♪
  6.      pretkán  -a -o prid. (á) ekspr. zvit, prebrisan: pretkan računar; to je pretkana sleparka / pretkan izraz v očeh / pretkane diplomatske spletke; prim. pretkati ♪
  7.      pretléti  -ím dov., pretlì (ẹ́ í) zaradi tlenja poškodovati se, uničiti se: plašč mu je pri ognju pretlel ♪
  8.      pretrès  -ésa m (ȅ ẹ́) 1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres 2. glagolnik od pretresti: pretres žita v vreče / pretres načrta, predlogov; kratek pretres pomenov manj znanih besed / kritičen pretres umetnine / dati, vzeti kaj v pretres ♦ med. pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca 3. nav. ekspr. kar ima za posledico bistvene spremembe: to je bil odločilen reorganizacijski pretres; doba velikih družbenih pretresov / potekati brez pretresov / njena ljubezen je doživljala pretrese ♪
  9.      pretresljáj  -a m (ȃ) 1. knjiž. tresljaj, sunek: varovati svetilko pred pretresljaji 2. knjiž. močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: duševni pretresljaji 3. ekspr. kar ima za posledico spremembe: v tovarni so preživeli leto brez večjih pretresljajev ♪
  10.      pretrésti  -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla ● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno ∙ pretresen do solz zelo, močno ♪
  11.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  12.      prevajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov ♪
  13.      prevajálnik  -a m (ȃ) elektr. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo ♪
  14.      prevájanje  -a s (ā) glagolnik od prevajati: lotiti se prevajanja; vaditi se v prevajanju; prevajanje strokovnih, umetniških besedil; prevajanje iz slovenščine v angleščino / knjiž. konsekutivno prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in prevaja uporabniku zaporedno si sledeče in s premori ločene dele besedila; simultano prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku / prevajanje dražljajev; prevajanje električnega toka ◊ elektr. prirejanje uporabnikovega programa za računalniško obdelavo ♪
  15.      prevážanje  -a s (ȃ) glagolnik od prevažati: prevažanje blaga, ljudi; prevažanje topov je cesto uničilo; stroški prevažanja; stroji za prevažanje rude v rudnikih / ekspr. sit je že tega prevažanja vožnje ♪
  16.      prevréči  -vŕžem dov., prevŕzi prevŕzite in prevrzíte; prevŕgel prevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti lego, položaj česa; prevrniti: vihar je prevrgel kozolec; prevrgla je stol; konj se je splašil in prevrgel voz // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: sunil ga je in ga prevrgel v sneg / udarec jo je prevrgel 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: ponesrečenca so prevrgli na hrbet; prevrgel se je na postelji 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: domišlja si, da bo prevrgel svet / njegova smrt je popolnoma prevrgla njeno življenje / prevreči prepričanje; nenadoma je prevrgel svoj sklep 4. redko hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo; premetati: vojaki so jim vse prevrgli / pri preiskavi so prevrgli vse stanovanje prizadevno preiskali, pregledali // narediti, da postane kdo drug deležen česa; preložiti: prevreči dolžnosti, skrbi na druge ● star. nemudoma sta prevrgla jezik začela govoriti v drugem jeziku; knjiž. prevreči pogovor drugam zasukati prevréči se knjiž., v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega; sprevreči se: žalost se je prevrgla v bolezen; smeh se je prevrgel v jok; veter se prevrže v vihar ● publ. četa se je prevrgla v sosednjo vas premaknila, premestila; knjiž. veter se je prevrgel obrnil; star. vreme se bo prevrglo spremenilo prevŕžen -a -o: drugam prevržene skrbi ∙ star. zadišalo je po mokri prevrženi zemlji preorani ♪
  17.      prevrníti  in prevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje ● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; redko pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo prevŕnjen -a -o: po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj ♪
  18.      prevzèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od prevzeti: ob prevzemu blaga so ugotovili več pomanjkljivosti / prevzem tujih besed / zapisnik o prevzemu in predaji predsedniške funkcije / prevzem oblasti, poveljstva / prevzem odgovornosti ◊ teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom ♪
  19.      prevzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda // začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja 2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle // začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge 3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste 4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema 5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost ● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo prevzémati se postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati prevzemajóč -a -e: prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino ♪
  20.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  21.      prežáti  -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í) 1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži; prežati na miš; žival preži na plen 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo; razbojniki so prežali na popotnike; prežati za tihotapci; prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico // ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo 3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla; preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo 4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo // zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži 5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku; ob takem času prežijo v gorah plazovi 6. knjiž., ekspr. biti, obstajati: strašen molk preži nad vso dolino; globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odraža ● ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovreči prežé: čakal je, preže na svojo žrtev prežèč -éča -e: prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati ♪
  22.      prežétost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost prežetega: prežetost mladine z naprednimi idejami / knjiž. del in celoto je treba obravnavati v njuni prežetosti medsebojni odvisnosti, povezanosti ♪
  23.      prežgáti  -žgèm dov., prežgál (á ȅ) 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo prežgán -a -o 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja ∙ pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani ♪
  24.      prežvéček  -čka m (ẹ̑) kar je prežvečeno: izpljuniti prežveček; prežveček tobaka ♪
  25.      prhútati  -am nedov., tudi prhutála (ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi ♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu // biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič ♪

   3.754 3.779 3.804 3.829 3.854 3.879 3.904 3.929 3.954 3.979  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA