Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (3.829-3.853)


  1.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
  2.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena ♪
  3.      preobléka  -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu ◊ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo ♪
  4.      preobremeníti  -ím dov., preobreménil (ȋ í) preveč obremeniti: preobremeniti ladjo; preobremeniti tovorno žival / učitelj je preobremenil učence; preobremeniti koga z delom, s funkcijami / s tekom preobremeniti srce ∙ ekspr. preobremeniti si želodec preveč jesti, piti ♦ teh. preobremeniti stroj preobremenjèn -êna -o: vsi so preobremenjeni; biti preobremenjen z delom; preobremenjeno vozilo ∙ publ. ta cesta je v sezoni preobremenjena na njej je zelo velik promet ♪
  5.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji ♪
  6.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
  7.      prepádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino 2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada prepadajóč -a -e: prepadajoča vas ♪
  8.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  9.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče ♪
  10.      prepésniti  -im dov. (ẹ̑) 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico ∙ pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil // umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze // ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev ♪
  11.      prepíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prepirati se: njuno neprestano prepiranje že vsem preseda; med prepiranjem so razbili nekaj kozarcev ♪
  12.      prepláti  -póljem dov., prepôlji prepoljíte; preplál in preplàl (á ọ́) 1. premešati s sunkovitimi premiki posode: kuhan fižol zabelimo in v skledi prepoljemo 2. knjiž. prevzeti, navdati: ves naš narod je preplala nova moč ♪
  13.      prepláviti  -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ȋ í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo ♪
  14.      preplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna ♪
  15.      preplôščiti  -im dov. (ō ȏ) teh. povezati dva elementa tako, da se njuna stanjšana dela prekrivata: preploščiti kovinski, leseni letvi ♪
  16.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪
  17.      prepozícija  -e ž (í) lingv. predlog: prepozicija in konjunkcija ♪
  18.      preprečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi ∙ bolje je preprečevati kakor zdraviti b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva // delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe ♪
  19.      prepréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečiti nesrečo, zločin; trčenje je komaj preprečil / preprečiti bolezen, požar, smrt; preprečiti zanositev / preprečiti medsebojno obračunavanje; preprečiti sestanek, srečanje; vse stike med njimi so preprečili / slabo vreme je preprečilo izlet b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečiti širjenje požara / preprečiti razvoj bolezni // narediti, povzročiti, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečiti pobeg, umik; preprečiti stavko / preprečil je vodi, da bi tekla na cesto / tega ji ne more nihče preprečiti / neugodne okoliščine so mu preprečile uspeh ♪
  20.      preprédati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel ♪
  21.      prepríčati  -am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal ♪
  22.      prepròst  -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega ♪
  23.      prepúcij  -a m (ú) anat., vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda ♪
  24.      prepustíti  -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪
  25.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪

   3.704 3.729 3.754 3.779 3.804 3.829 3.854 3.879 3.904 3.929  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA