Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (3.604-3.628)


  1.      poróčniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poróčnike: poročniška uniforma / general se je spomnil svojih poročniških let ♪
  2.      porožljávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica ♪
  3.      porumeníti  -ím dov., poruménil (ȋ í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino ♪
  4.      porúšiti  -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti ● publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena ♪
  5.      posádkoven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posadka 3: posadkovna skupina tanka ♦ voj. posadkovna enota enota, izurjena za zasedbo bunkerjev, utrjenih mest ali za njihovo obrambo ♪
  6.      poscálo  -a s (á) vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda; prepucij ♪
  7.      posébej  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme // nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej 2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem ♪
  8.      posêstriti se  -im se dov., posêstren (é ȇ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili ● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo ♪
  9.      posijáti  -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode ♪
  10.      poskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče ♪
  11.      poskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. z odrivom se za hip oddaljiti od podlage: zavriskal je in poskočil; piščanec poskoči; na vsak tretji korak je poskočil na eni nogi; poskočil je kot žrebe / deklica je poskočila od veselja // skočiti z noge na nogo: nekajkrat je poskočil, da bi se ogrel 2. nav. ekspr. skočiti: poskočila je čez jarek; poskočil je z ladje na pomol // hitro se premakniti: ko je pritisnil na plin, je avtomobil poskočil / kazalec brzinomera je poskočil na stopetdeset 3. zaradi sunka se za hip oddaljiti od podlage: udaril je po mizi, da so kozarci kar poskočili / ledeno zrno je poskočilo od tal se odbilo 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno udariti, utripniti: čutil je, kako mu je poskočilo srce ob pogledu na domačo hišo 5. ekspr. povečati se, narasti: število tatvin je poskočilo / prebivalstvo je zelo poskočilo / proti večeru je bolniku temperatura poskočila / zanimanje za nogomet je poskočilo / tabela kaže, da je proizvodnja poskočila / cena zlata, zlatu je poskočila / pog. les je poskočil se je podražil ● ekspr. fant je poskočil po bregu navzdol zelo hitro odšel, stekel; pog. mesarji so poskočili s ceno, cenami povišali cene; ekspr. otroci naj le malo poskočijo kratek čas skačejo; ekspr. ves razburjen je poskočil izza mize hitro vstal; ekspr. srce mu je poskočilo od sreče zelo je bil srečen; ekspr. ob glasbi so malo poskočili zaplesali ♪
  12.      poslánica  -e ž (á) 1. uradno sporočilo, stališče pomembnejšega državnega funkcionarja o kakem vprašanju, dogodku: izročiti poslanico predsedniku; poslanica mladini; v svoji poslanici je pojasnil stališča do mednarodnih vprašanj; odgovor na poslanico / osebna poslanica med šefoma držav; novoletna poslanica predsednika Tita narodom in narodnostim Jugoslavije / poslanica miru // nav. ekspr. slovesna izjava, sporočilo sploh: pesnikova poslanica / poslanica o poetiki 2. ženska oblika od poslanik: imenovali so jo za poslanico v Parizu ♪
  13.      poslánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poslance: opravljati poslansko funkcijo / različna poslanska vprašanja / potekel mu je poslanski mandat / poslanski kandidat; publ. dobiti večino poslanskih mest v parlamentu / v Angliji poslanska zbornica spodnji dom ∙ vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec ♪
  14.      poslánstvo  -a s (ȃ) 1. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih: svoje poslanstvo je uspešno opravil / kmalu bo konec mojega poslanstva; njegovo poslanstvo je bilo strogo zaupno / poslanstvo se še ni vrnilo odposlanstvo, odposlanci 2. nav. ekspr., s prilastkom kar je smisel, bistvo dejavnosti, obstoja koga: zavedati se svojega poslanstva / kulturno poslanstvo gledališča / zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda 3. redko poslaništvo: osebje poslanstva ● ekspr. veliko mu je do poslanstva do funkcije poslanca ♪
  15.      posmèh  in posméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: namesto priznanja je doživel posmeh; v njegovih besedah je čutiti hladen posmeh / posmeh na njegovo junaštvo ga je prizadel ∙ knjiž. izročiti koga posmehu povzročiti, da se mu posmehujejo; ekspr. biti komu v posmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za posmehovanje // izraz obraza, ki kaže tak odnos: v njegovih očeh je bil posmeh; rahel, zaničljiv posmeh / odgovoriti, pripovedovati s posmehom ♪
  16.      posnétek  -tka m (ẹ̑) 1. z rodilnikom kar je narejeno čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: to je le posnetek marmorja; ima posnetek starega kovanca; dober posnetek krzna, usnja / ekspr. sin je veren posnetek svojega očeta 2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka // fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa // film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu 3. rad. zvok ali slika, zapisana na magnetni trak, ploščo: gledati, poslušati, predvajati posnetek; posnetki opere, simfonije / slikovni, zvočni posnetek; tonski posnetek radijske igre / posnetek na magnetoskopskem traku / radijski, televizijski posnetek ◊ fot. bližinski posnetek od blizu; daljinski posnetek napravljen s teleobjektivom; neostri posnetek pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; ostri posnetek pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; premaknjeni posnetek nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem; protisvetlobni posnetek pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja; med. rentgenski posnetek; obrt. narediti posnetek pri krojenju odrezati odvečno blago na ramah, v pasu ♪
  17.      pospéšek  -ška m (ẹ̑) povečanje hitrosti na časovno enoto: izračunati, meriti pospešek; pospešek avtomobila, letala / učinki pospeškov na človeško telo / teči s pospeškom; pren., ekspr. njegova usposobljenost raste z velikim pospeškom ∙ pog. avto ima dobre pospeške je zmožen hitrega povečanja hitrosti ♦ fiz. pospešek količina, ki meri povečanje hitrosti na časovno enoto; enakomerni pospešek ki se s časom ne spreminja; negativni pospešek pri katerem hitrost telesa pojema; pospešek pri prostem padu ♪
  18.      pospéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospešiti hojo, vožnjo / pospešiti korake 2. narediti, povzročiti, da se kaj hitreje ali bolje razvija: pospešiti delo, razvoj; pospešiti pogajanja; ti čaji pospešijo prebavo; pospešiti rast / žalostna novica je pospešila njeno smrt; bolniku se je utripanje srca nenadoma pospešilo / knjiž. letalo je pospešilo hitrost povečalo 3. avt. spraviti motor v hitrejši tek: pospešil je in prehitel pred njim vozeči avto / to vozilo pospeši od nič do trideset kilometrov na uro v dvanajstih sekundah ◊ fiz. pospešiti ione, elektrone doseči z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospéšen -a -o: odšli so s pospešenimi koraki; vlak je odpeljal s pospešeno hitrostjo; pospešena pogajanja; pospešeno preseljevanje ljudi iz vasi v mesta ♦ fiz. pospešeno gibanje gibanje z naraščajočo hitrostjo; enakomerno pospešeno gibanje gibanje z nespremenjenim pospeškom; voj. pospešeni napad napad, izpeljan brez običajnih prejšnjih priprav ♪
  19.      posplôšiti  -im dov. (ō ō) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši // prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posplošiti avtobiografsko snov; pisatelj je v romanu posplošil svoj odnos do glavnega junaka posplôšiti se postati splošen, razširiti se: to ime se je sčasoma posplošilo posplôšen -a -o: posplošeni primeri; stvari so bile preveč posplošene ♪
  20.      posŕčnica  -e ž (ȓ) anat. mrena na površini ali v notranjosti srca: vnetje posrčnice / notranja, zunanja posrčnica ♪
  21.      posrebríti  -ím dov., posrébril (ȋ í) prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli posrebrèn -êna -o: posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi ♪
  22.      posrédnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki posreduje: naprosil jo je za posrednico; nerada je sprejela vlogo posrednice v njunem sporu / pri sklepanju kupčije je bila za posrednico / publ. posrednica izkušenj, stikov ♪
  23.      posrédnik  -a m (ẹ̑) kdor posreduje: ponudil se je za posrednika v njunem sporu / pri kupčiji je bil za posrednika / publ. posredniki izkušenj, stikov, znanja / ženitni posrednik ♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta ♪
  24.      posrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posrednike ali posredovanje: posredniški posli; posredniška dejavnost; posredniška služba, vloga / posredniški stroški ♦ ekon. posredniška trgovina trgovina, ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; fin. posredniška banka banka, ki opravlja bančne posle po nalogu druge banke ♪
  25.      posredoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog ◊ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali ♪

   3.479 3.504 3.529 3.554 3.579 3.604 3.629 3.654 3.679 3.704  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA