Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
un (279-303)
- imún -a -o prid. (ȗ) 1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi: biti imun; po ozdravitvi ostane vse življenje imun / imun proti davici, škrlatinki / imun proti bolezni 2. knjiž. neobčutljiv, odporen: imun je za vse negativne vplive / tovarna ne more biti imuna do dogajanja na trgu ravnodušna ♪
- imunitéta -e ž (ẹ̑) 1. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta ♦ zgod. izvzetost od javnih dajatev ali drugih javnih obveznosti 2. med. imunost: ugotoviti imuniteto ♪
- imunitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na imuniteto: imunitetne pravice poslancev / imunitetna izkaznica / imunitetno ozemlje ♪
- imunizácija -e ž (á) glagolnik od imunizirati: obvezna imunizacija prebivalstva / aktivna s cepivom, pasivna imunizacija s serumom ♪
- imunizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na imunizacijo: imunizacijski postopek / imunizacijsko cepljenje ♪
- imunizírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. povzročiti odpornost organizma proti določeni okužbi: cepljenje imunizira samo za določen čas; imunizirati s serumom / imunizirati ljudi proti azijski gripi ♪
- imunologíja -e ž (ȋ) veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi: laboratorij za imunologijo; imunologija in virologija ♪
- imunolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na imunologijo: imunološki inštitut / imunološka reakcija imunska reakcija ♪
- imúnost -i ž (ȗ) med. odpornost organizma proti določeni okužbi: trajanje imunosti / imunost proti oslovskemu kašlju / naravna imunost nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; pridobljena imunost nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem; umetna imunost nastala s cepljenjem ♪
- imúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na imunost ali imunizacijo: imunski serum; imunsko cepivo / imunska reakcija organizma ♪
- inčún -a m (ȗ) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in inčunov ♪
- inkunábula -e ž (ā) biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul ♪
- inkunabulístika -e ž (í) veda o inkunabulah ♪
- interpúnkcija -e ž (ú) lingv. uporabljanje, postavljanje ločil: pravila interpunkcije / ne postavlja nobenih interpunkcij ločil ♪
- interpúnkcijski tudi interpunkcíjski -a -o prid. (ú; ȋ) nanašajoč se na interpunkcijo: interpunkcijske nedoslednosti / interpunkcijska znamenja ♪
- ístroromúnski -a -o prid. (ȋ-ȗ) nanašajoč se na Istroromune: istroromunski jezik ♪
- izbljúniti -em dov. (ú ȗ) redko izvreči iz želodca; izbruhniti: izbljuniti jed ♪
- izbrúndati -am dov. (ȗ) ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati: le včasih je izbrundal kaj nerazločnega / slabš. izbrundala je zadnji del arije odpela ♪
- izbúnčiti -im dov. (ú ȗ) ekspr. potisniti kaj navzven v obliki bunke, bunčice: izbunčil je Adamovo jabolko ♪
- izbúnkati -am in zbúnkati -am dov. (ȗ) ekspr., redko pretepsti, natepsti: pošteno so ga izbunkali ♪
- izpljúnek -nka m (ȗ) kar se izpljune: krvav izpljunek; preiskava izpljunka ♪
- izpljúniti -em dov. (ú ȗ) izvreči iz ust: izpljuniti kri, slino; izpljuniti prežvečeni košček mesa; izpljuniti skozi zobe ♪
- izračún -a m (ȗ) 1. glagolnik od izračunati: izračun amortizacije, davka, stroškov / publ. ekonomski izračun ekonomski račun 2. nav. mn., publ. rezultat računanja: izračuni kažejo, da je ta način gradnje najcenejši; po prvih izračunih je turistična sezona uspešna / izračun ni pravilen, ker so v formulo vstavljeni napačni podatki ♪
- izračúnanje -a s (ȃ) glagolnik od izračunati: izračunanje cene, obresti / izračunanje ploščine, prostornine ♪
- izračúnati -am tudi zračúnati -am dov. (ȗ) 1. z računanjem ugotoviti, določiti: izračunati hitrost vožnje; izračunati obresti; izračunal je, kdaj se bo komet najbolj približal zemlji / izračunati na pamet, prste, z računalom // redko ugotoviti, določiti sploh: izračunali so, da imajo še dovolj časa do odhoda vlaka; hitro si je izračunal, da ga lahko reši le beg 2. končati računsko operacijo: dijak je nalogo pravilno začel, ni je pa izračunal ◊ geom. izračunati ploščino trikotnika; mat. izračunati enačbo izračúnan tudi zračúnan
-a -o: izračunani stroški; izračunana višina ♪
154 179 204 229 254 279 304 329 354 379