Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (251-275)



  1.      grundírati  -am nedov. in dov. () teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
  2.      grùnt  grúnta m ( ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar
  3.      grúntar  -ja m () raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
  4.      grúntarica  -e ž () lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
  5.      grúntarski  -a -o prid. () nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko
  6.      grúntarstvo  -a s () družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva v Sloveniji // miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
  7.      grúntati  -am nedov. (ú) pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil
  8.      grúntec  -tca m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
  9.      grúnten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
  10.      grúntič  -a m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
  11.      gúncati  -am nedov. () pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti ∙ nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
  12.      gúncvet  -a m () ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil
  13.      gúnj  -a m (ū) zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
  14.      hájmatbúnd  -a m (-) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund
  15.      hàrdún  medm. (-) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
  16.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
  17.      harpúnar  -ja m () kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem
  18.      harpunírati  -am dov. in nedov. () zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo harpuníran -a -o: harpunirana riba
  19.      harpúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
  20.      híperfúnkcija  -e ž (-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize
  21.      hípofúnkcija  -e ž (-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice
  22.      homúnkulus  -a tudi -la m () 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta
  23.      hún  -a m () ekspr., redko surov, nasilen človek: fašistični huni so požgali domove in odpeljali ljudi v taborišča
  24.      húncvet  -a m () ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je pošten, dokler ni spoznal tega huncveta
  25.      hungarístika  -e ž (í) veda o madžarskem jeziku in književnosti: diplomirati iz hungaristike

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA