Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (1.554-1.578)



  1.      fijákar  -ja m () pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem
  2.      filharmónik  -a m (ọ́) član filharmonije: gostovanje dunajskih filharmonikov
  3.      Filípi  -ov m mn. () knjiž., v zvezi vidiva se pri Filipih še bova imela odločilen obračun, spopad
  4.      filo...  prvi del zloženk nanašajoč se na naklonjenost, simpatijo do česa: filokomunističen; filosemit
  5.      filóksera  in filoksêra -e ž (ọ̑; ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde
  6.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo
  7.      filozofíja  -e ž () 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
  8.      finalizácija  -e ž (á) zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja: naprave za finalizacijo zrnatega korunda; podjetje je izdelalo program za nadaljnjo finalizacijo izdelkov / publ. uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po realizaciji, ne pa po finalizaciji
  9.      finánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utajekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja
  10.      fin de siècle  fin de siècla [fendǝsjêkl] m () lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
  11.      fínta  -e ž () 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte
  12.      fiskálen  -lna -o prid. () fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto
  13.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen
  14.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  15.      fižólar  -ja m (ọ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana
  16.      flažolét  in flageolét -a [flažo-] m (ẹ̑) muz. visok ton, ki nastane ob rahlem dotiku prsta na določenih mestih strune
  17.      flít  -a m () pog. sredstvo za uničevanje mrčesa z razprševanjem
  18.      fluorescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: vzbuditi fluorescenco
  19.      fluorescírati  -am nedov. () fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: nekatere snovi fluorescirajo fluorescirajóč -a -e: fluorescirajoča snov
  20.      fólija  -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku
  21.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond
  22.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči
  23.      fórminga  in formínga -e ž (ọ̑; ) muz., pri starih Grkih glasbilo s strunami: spremljati petje s formingo
  24.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti
  25.      fosfatíd  -a m () kem. spojina, ki vsebuje fosfor in ima v organizmih fiziološke funkcije: fosfatidi in holesteroli

   1.429 1.454 1.479 1.504 1.529 1.554 1.579 1.604 1.629 1.654  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA