Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (129-153)


  1.      búna  -e ž (ū) kem. sintetični kavčuk: pnevmatike iz bune; neskl. pril.: buna kavčuk ♪
  2.      búnčica  -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti ♪
  3.      búnčičast  -a -o prid. (ȗ) ki ima bunčice: bunčičast kovinski pas ♪
  4.      búnda  -e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda ♪
  5.      búndra  -e ž (ȗ) nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk) ♪
  6.      búngalov  -a m (ȗ) nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje ♪
  7.      búnika  -e ž (ū) bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika ♪
  8.      búniti se  -im se nedov. (ú ȗ) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš! ♪
  9.      bùnk  in búnk medm. (ȕ; ȗ) posnema glas pri udarcu, padcu ♪
  10.      búnka  -e ž (ȗ) 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka ♪
  11.      búnkanje  -a s (ȗ) glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata; bunkanje s pestjo ♪
  12.      búnkast  -a -o prid. (ȗ) 1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu 2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos ♪
  13.      búnkate  medm. (ȗ) posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate ♪
  14.      búnkati  -am nedov. (ȗ) 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu ♪
  15.      búnker  -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen ♪
  16.      bunkeráš  -a m (á) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem kdor se skriva, živi v bunkerju: patrulja je odkrila bunkeraše ♪
  17.      búnkerski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na bunker: bunkerska oprema / bunkersko življenje ♪
  18.      búnkica  -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: sandale z bunkicami ♪
  19.      búnkniti  -em dov. (ú ȗ) udariti s pestjo: pošteno ga je bunknil v rebra ♪
  20.      burgúndec  -dca m (ȗ) kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec ♪
  21.      burgúndski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino ◊ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode ♪
  22.      buzakljún  -a m (ȗ) star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun ♪
  23.      buzakljúnski  -a -o prid. (ȗ) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev ♪
  24.      cemún  -a m (ȗ) nar. notranjsko jama, ki bruha ali požira vodo ♪
  25.      compounden  gl. kompavnden ♪

   4 29 54 79 104 129 154 179 204 229  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA