Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (1.129-1.153)


  1.      brútotónski  -a -o prid. (ȗ-ọ̑) žel., v zvezi brutotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga skupaj z embalažo na razdalji 1 km ♪
  2.      bŕv  -í ž (ȓ) deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok; iti čez brv; stopati po brvi; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo // redko ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv ◊ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni ♪
  3.      bŕvno  -a s (r̄) nar. vzhodno bruno: otroci plezajo po zloženih brvnih ♪
  4.      bržóla  -e ž (ọ̑) pražen in dušen goveji zrezek: pripraviti bržolo / čebulna, garnirana bržola ♦ gastr. tržiške bržole koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja // meso iz zgornjega dela govejega hrbta: želite bržolo ali stegno ♪
  5.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ♪
  6.      budžét  -a m (ẹ̑) letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih; proračun: povečati budžet; državni, občinski budžet; postavka v budžetu ♪
  7.      budžéten  -tna -o prid. (ẹ̑) proračunski: budžetno leto / budžetna sredstva ♪
  8.      budžetírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fin. sestavljati proračun, budžet ♪
  9.      budžétski  -a -o prid. (ẹ̑) proračunski: izravnavanje budžetskih deficitov / budžetska debata ♪
  10.      búh  -a m (ȗ) močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha ♪
  11.      búkve  -kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo ● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov ◊ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu ♪
  12.      búmfati  -am nedov. (ȗ) otr. plosko padati: mamica, glej, ta punčka kar naprej bumfa ♪
  13.      burlésknost  -i ž (ẹ̑) knjiž. groba šegavost, norčavost: pisatelj z burlesknostjo prikazuje svoje junake ♪
  14.      búrš  -a m (ȗ) 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš ♪
  15.      búškniti  -em dov. (ú ȗ) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  16.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  17.      cánder  -dra m (á) slabš., redko cunja: od srajce visijo pisani candri ♪
  18.      cápa  -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa ♪
  19.      carínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
  20.      cèk  céka m (ȅ ẹ̄) nar. klòp: Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov) ♪
  21.      cekájevski  -a -o prid. (ȃ) pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar ♪
  22.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  23.      celésta  tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto ♪
  24.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica ♪
  25.      célozemlják  -a m (ẹ̄-á) jur., nekdaj lastnik celega grunta ♪

   1.004 1.029 1.054 1.079 1.104 1.129 1.154 1.179 1.204 1.229  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA