Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
un (101-125)
- besedún -a m (ȗ) slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov ♪
- blùnk medm. (ȕ) posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo ♪
- bogoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev ♪
- bogoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje ♪
- bogoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo ♪
- Bráunov -a -o [-au̯n-] prid. (ā) elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko ♪
- brbúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom ♪
- brbúnec -nca m (ȗ) redko izpuščaj, mozolj ♪
- brbúnek -nka m (ȗ) redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki ♪
- brbúnkati -am nedov. (ȗ) dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka ♪
- brglún -a m (ȗ) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov ♪
- brúnarica -e ž (ȗ) tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica ♪
- brúnast -a -o prid. (ū) ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi; brunaste stene ♪
- brúnce -a s (ū) manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla; hrastova brunca ♪
- brúncelj -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) ♪
- brúnčast -a -o prid. (ū) ki je iz brunc: brunčasta brv ♪
- brúnčevje -a s (ū) redko bruna, brunca: polagati brunčevje ♪
- brúnda -e ž (ȗ) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi; dromlja: igrati na brundo ♪
- brúnda medm. (ȗ) posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda ♪
- brúndanje -a s (ȗ) glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja; med maršem se je začelo rahlo brundanje ♪
- brúndati -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪
- brúndica -e ž (ȗ) manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj ♪
- brúnec -nca m (ȗ) redko (majhno) bruno: macesnov brunec ♪
- brunélica -e ž (ẹ̑) bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka ♪
- brunet ipd. gl. brinet ipd. ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226