Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

umski (67)

1.      úmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo ♦ psih. umska starost mentalna starost úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen ♪
2.      álbumski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi ♪
3.      céntrumski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od centrum: centrumski poslanec ♪
4.      dátumski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na datum: datumska štampiljka ♦ geogr. datumska meja meja, na kateri se spremeni datum za en dan ♪
5.      kéntumski  -a -o prid. (ẹ̑) lingv., v zvezi kentumski jeziki zahodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne ♪
6.      kostúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kostum: scenski in kostumski osnutki / kostumska delavnica; kostumska oprema ♪
7.      nàdrazúmski  -a -o prid. (ȁ-ȗ) ki presega razumsko dojemanje, spoznavanje: nadrazumska logika glasbe; trdil je, da so nekatere resnice nadrazumske ♪
8.      nèrazúmski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni razumski: razumski in nerazumski svet / nerazumske trditve; nerazumska spoznanja ♪
9.      parfúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na parfum: prazna parfumska steklenička / razna parfumska olja / parfumski razpršilec ♪
10.      plénumski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plenum: plenumski dokumenti / plenumska seja ♪
11.      prótirazúmski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi ♪
12.      razúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven razúmsko prisl.: razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim ♪
13.      sêrumski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija ♪
14.      šúmski ¹ -a -o (ȗ) pridevnik od šum: šumski značaj glasov ♪
15.      šúmski ² -a -o prid. (ȗ) nar. gozden: šumske živali ♪
16.      vákuumski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vakuum: vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika ♦ elektr. vakuumska elektronka elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru; strojn. vakuumska črpalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; teh. vakuumska sušilnica vákuumsko prisl.: vakuumsko pakirana živila ♪
17.      volúmski  -a -o prid. (ū) knjiž. prostorninski: volumsko razmerje snovi ♦ kem. volumski odstotek volumenski odstotek ♪
18.      zdrávorazúmski  -a -o prid. (ā-ȗ) nanašajoč se na zdrav razum: zdravorazumski človek / zdravorazumsko mišljenje, presojanje / zdravorazumska razlaga drame ♪
19.      albumín  -a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin; trdenje albumina ♪
20.      cerebrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. anat. možganski: cerebralni živci 2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije ◊ lingv. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu ♪
21.      čustvováti  -újem nedov. (á ȗ) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim // preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti čustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek ♪
22.      deménca  -e ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: senilna demenca ♪
23.      deménten  -tna -o prid. (ẹ̑) med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: dementen bolnik ♪
24.      deméntnost  -i ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti ♪
25.      dihotomíja  -e ž (ȋ) knjiž. delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela: dihotomija med fizičnim in umskim delom ♪

1 26 51