Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

umni (92)

1.      bistroúmnica  -e ž (ȗ) bistroumna ženska ♪
2.      brezúmnica  -e ž (ȗ) knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica ♪
3.      brezúmnik  -a m (ȗ) star. brezumen človek: vede se kot brezumnik ♪
4.      gumníšče  -a s (í) redko gumno: mlatiti žito na gumnišču ♪
5.      lepoúmnik  -a m (ȗ) knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen ♪
6.      lepoúmniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo ♪
7.      ljubosúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice ♪
8.      ljubosúmnik  -a m (ȗ) star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin ♪
9.      neúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. neumna ženska: ošabna neumnica / bila je prava neumnica, vse jim je povedala / kot psovka neumnica, še tega ne znaš ♪
10.      neúmnik  -a m (ȗ) knjiž., redko neumen človek: zmerjala ga je z neumnikom ♪
11.      poneúmniti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: taka vzgoja je ljudstvo poneumnila in poplitvila; ko se boste poneumnili, bo prepozno / ne tepite ga po glavi, saj ga boste čisto poneumnili 2. nepreh. postati neumen, omejen: poneumnili so od branja slabe literature poneúmnjen -a -o: bil je že skoraj popolnoma poneumnjen starec; ves dan je že poslušal ta poneumnjeni, neresni živžav okrog sebe; prisl.: poneumnjeno gledati ♪
12.      razúmnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od razumnik: ta pisateljica je velika razumnica ♪
13.      razúmnik  -a m (ȗ) knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa ♪
14.      razúmniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja ♪
15.      razúmništvo  -a s (ȗ) knjiž. razumniki: nove ideje so se razširile zlasti med razumništvom; napredno razumništvo / pedagoško razumništvo; posvetno razumništvo ♪
16.      slaboúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod ♪
17.      sumníčav  -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske // ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati ♪
18.      sumníčavost  tudi sumničávost -i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje ♪
19.      sumníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja ♪
20.      sumníčiti  -im nedov. (í ȋ) nekoliko sumiti, zlasti neutemeljeno: sumničil je sodelavce, češ da ga tožijo šefu; brez potrebe sumničiti ♪
21.      svobodoúmnik  -a m (ȗ) knjiž. svobodomislec: biti svobodoumnik ♪
22.      šúmnik  -a m (ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumniki ♪
23.      šumník  -a m (í) nar. manjši slap: brzice in šumniki ♪
24.      zasumníčiti  -im dov. (í ȋ) začeti sumničiti: zasumničili so tujca, da jih je izdal ♪
25.      ábotnica  -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica ♪

1 26 51 76