Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

umetno (562-586)


  1.      prepričeváti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi // delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij ● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa prepričeváti se spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti prepričujóč -a -e: prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden ∙ knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv ♪
  2.      prêrafaelít  -a m (ȇ-ȋ) um. predstavnik umetnostne smeri v angleškem slikarstvu sredi 19. stoletja, ki ima za vzor nekatere italijanske umetnike pred Rafaelom: umetnostni nazori prerafaelitov; nazarenci in prerafaeliti / občudovati prerafaelite dela teh predstavnikov ♪
  3.      prêrafaelítski  -a -o prid. (ȇ-ȋ) nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji ♪
  4.      prerodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
  5.      prestópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od prestopati: pred vrati je bilo slišati prestopanje / prestopanje z vlaka na vlak / prestopanje določenega obsega članka / preprečiti prestopanje zakonov ♦ šport. tehnika smučanja ob spreminjanju smeri, pri kateri se prenaša teža telesa z ene smučke na drugo; element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec zaporedoma prestavlja isto nogo čez drugo ♪
  6.      prestvárjati  -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost prestvarjajóč -a -e: prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč ♪
  7.      preuméten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje preumétno prisl.: preumetno govoriti ∙ ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno ♪
  8.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
  9.      preustvárjanje  -a s (á) glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti ♪
  10.      prevalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. prevlada, premoč: odpraviti prevalenco tujega vpliva v umetnosti; prevalenca pozitivnega nad negativnim ♪
  11.      prevrátnik  -a m (ȃ) kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti ♪
  12.      prevrátništvo  -a s (ȃ) dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen ♪
  13.      prevrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej: prevrednotiti pisateljevo delo; prevrednotiti umetnostno preteklost / prevrednotiti vrednote prevrednôten -a -o: uprizoritev te drame je odsev razvrednotenih, ne prevrednotenih vrednot; prevrednoteno delo ♪
  14.      prezidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prezidati: prezidava zdravstvenega doma je dolgo trajala / umetnostni zgodovinarji so na stavbi odkrili več prezidav ♪
  15.      prezračevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine ♪
  16.      prežàl  [au̯] prisl. (ȁ) ekspr., navadno v povedni rabi izraža veliko obžalovanje: umetnost kuhanja pri nas napreduje, le prežal, da jo ovira draginja / kot vzklik žal prežal, ampak tako ne moremo delati ♪
  17.      pribežalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to področje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov ♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti // ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila ♪
  18.      priblížanje  -a s (ȋ) glagolnik od približati: približanje umetnosti ljudstvu / neopazno, neslišno približanje postojanki ♪
  19.      priblížati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem ♪
  20.      približeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji približeváti se 1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo 2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi približujóč -a -e: približujoča se nevarnost, vojska ♪
  21.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
  22.      priobčljívost  -i ž (í) zastar. izrazljivost, izraznost: zahtevati večjo priobčljivost jezika; priobčljivost umetnosti ♪
  23.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪
  24.      pritézati  -am nedov. (ẹ̄) pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim ♪
  25.      privláčiti  -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ȋ á) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo ● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali ♪

   437 462 487 512 537 562 587 612 637 662  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA