Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
umetno (51-75)
- avtonómen -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota ♪
- avtonómnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti ♪
- bankrót -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: banka napove, naredi bankrot; državni bankrot / trgovec je pred bankrotom // ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot buržoazije; bankrot umetnosti ♪
- barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪
- barók -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
- berkélij -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Bk ♪
- beséden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika ♦ lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik 2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden ♪
- besedovánje -a s (ȃ) glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva ♪
- besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar) ♪
- beuronski -a -o [bôjr-] prid. (ȏ) nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju ♪
- bídermajer -ja m (ȋ) um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro — pristen bidermajer // doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; neskl. pril.: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož ♪
- bíser -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
- bístven -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega ♪
- bívati -am nedov. (í) 1. raba peša prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi 2. eksistirati, biti, obstajati: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva; Ob predmetih bivam, kakor ob bregovih nočnih rek (E. Kocbek) 3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost bivajóč -a -e: ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega ♪
- bizantinízem -zma m (ȋ) 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti ♪
- bizantínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc: bizantinsko cesarstvo / cerkev v bizantinskem slogu; bizantinska umetnost ♦ rel. bizantinski križ križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima // slabš. klečeplazen, hinavski: zoprn tip bizantinskega človeka ♪
- bizantínstvo -a s (ȋ) 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: boriti se proti bizantinstvu 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti: pozna antika prehaja v bizantinstvo ♪
- blažíti -ím nedov. (ȋ í) 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce blažèč -éča -e: blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče ♪
- blížanje -a s (ȋ) glagolnik od bližati se: opazovali so njegovo boječe bližanje / čutil je bližanje hude nevarnosti / pogoji za bližanje moderni umetnosti / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju ♪
- blížati se -am se nedov. (ȋ) 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer ∙ bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let // navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu 3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi blížati igr., šport. primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam? bližajóč se -a -e: bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se
nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh ♪
- bòb bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom // športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu ♪
- botríniti -im nedov. (í ȋ) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas ♪
- brezidéjnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezidejnega: zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti / očitati komu brezidejnost ♪
- brezsmérnost -i ž (ẹ́) knjiž. kar je brez smeri, cilja: življenjska brezsmernost / brezsmernost v umetnosti ♪
- breztendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226