Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

umetno (26-50)

26.      àmúzičnost  -i ž (ȁ-ú) lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti ♪
27.      analogíja  -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ♪
28.      anatemizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati ♪
29.      anestezíja  -e ž (ȋ) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti ♪
30.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika ♪
31.      antíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
32.      apnén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama ◊ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz ♪
33.      apolíničen  -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
34.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
35.      árbiter  -tra m (ȃ) 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter ♪
36.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
37.      arháika  -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika ♪
38.      arhitektúra  -e ž (ȗ) 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe ♪
39.      arhitektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
40.      aristokratízem  -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
41.      arteficiálen  -lna -o prid. (ȃ) med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus ♪
42.      arterializácija  -e ž (á) med. naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom ♪
43.      artíkel  -kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel ◊ jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik ♪
44.      artotéka  -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko ♪
45.      asírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost ♪
46.      astát  -a m (ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At ♪
47.      avantgárda  -e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda ♪
48.      avantgardíst  -a m (ȋ) kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist ♪
49.      avantgardízem  -zma m (ȋ) avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji ♪
50.      avantgárdnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avantgardnega: avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226