Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ume (3.681-3.705)


  1.      telebàn  in telebán -ána m (ȁ á; ȃ) slabš. omejen, neumen človek, zlasti mlad: ta teleban ničesar ne razume / kot psovka kaj se vmešavaš, teleban // neroden, neuglajen človek: vede se kot teleban ∙ ekspr. zrastel je v pravega telebana velikega, zelo močnega človeka ♪
  2.      telebánast  -a -o prid. (ā) slabš. omejen, neumen: telebanast fant; drugače je delaven, samo malo je še telebanast / po vedenju ni telebanast neroden, neuglajen ∙ ekspr. fant telebanaste postave velike, močne telebánasto prisl.: telebanasto gledati ♪
  3.      teléčji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara ∙ ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja ♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi ♪
  4.      télefáks  -a m (ẹ̑-ȃ) ptt 1. prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika: izum telefaksa 2. tako prenesen posnetek dokumenta, informacije: dobiti, prejeti telefaks 3. naprava za tako prenašanje: priključiti telefaks ♪
  5.      teleolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teleologijo: teleološko pojmovanje zgodovine / teleološka narava umetnosti ♪
  6.      telésce  -a s (ẹ̑) manjšalnica od telo: telesce dojenčka / ekspr. lepo žensko telesce ◊ anat. rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; biol. belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. klorofilno telesce del rastlinske celice, ki vsebuje klorofil ♪
  7.      telíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička 2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako ♪
  8.      têloh  -a m (é) rastlina z deljenimi listi in belimi, črno škrlatnimi, zelenimi ali rumeno zelenimi cveti: nabirati teloh; šopek teloha ♦ bot. črni teloh rastlina z dlanasto deljenimi listi, črno koreniko in velikimi belimi cveti, Helleborus niger ♪
  9.      téma  -e ž (ẹ̑) osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela: obravnavati, spremeniti temo; aktualna, občutljiva, široka, ekspr. žgoča tema; glavna, okvirna tema; ljubezenska, politična, znanstvena tema; tema pesnitve, pogovora / raziskovalna tema; publ. razprava na temo človekovih političnih pravic / organizator prebere, razdeli teme naslove, opise, ki določajo tak predmet ◊ muz. tema zaključena skupina tonov, ki ima v stavku ali skladbi osrednjo vlogo; šol. učna tema; zgod. tema v bizantinski državi, od 7. do 9. stoletja obrobna pokrajina z vojaško oblastjo ♪
  10.      templjánec  -nca m (ā) kos usnja, gume, s katerim se obnovi ali utrdi sprednji del podplata: pribiti, prilepiti templjanec ♪
  11.      tendénca  -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja 2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc ● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev ♪
  12.      tendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki ima namen doseči prepričevalen učinek: tendenčno opisovanje, poročanje; narodno, politično tendenčen / tendenčna književnost, umetnost / redko tendenčne teorije o nastanku naroda tendenciozne tendénčno prisl.: tendenčno preoblikovati motiv ljudske pripovedke ♪
  13.      tènk  [tǝnk in tenk] medm. (ǝ̏; ȅ) posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je narahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk ● žarg. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro neumen, nerazsoden; žarg. ta človek je že od mladosti malo tenk tenk duševno nerazvit, duševno bolan ♪
  14.      teorétik  -a m (ẹ́) 1. kdor se ukvarja s teorijo, obravnava vprašanje teorije: literarni, umetnostni teoretik; teoretiki socializma; teoretiki in praktiki 2. ekspr. kdor se ukvarja s splošnimi, abstraktnimi, od uresničevanja ločenimi spoznanji, načeli: ti si pač samo teoretik; neživljenjski teoretik ♪
  15.      teoretizírati  -am nedov. (ȋ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča 2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli ♪
  16.      teoríja  -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, marksistične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija // skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače ◊ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; lingv. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev ♪
  17.      têpček  -čka m (é) ekspr. omejen, neumen človek, navadno otrok: ta tepček tega ne razume / kot nagovor ti moj tepček ● ekspr. imeti koga za tepčka norčevati se iz koga ♪
  18.      têpec  -pca m (é) slabš. omejen, neumen človek: ne poslušaj teh tepcev; ta človek je pravi tepec / kot psovka kaj pa govoriš, tepec neumni ♪
  19.      tépka  -e ž (ẹ̑) 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko ∙ ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke ♪
  20.      têrc  -a m (ē) nar. koroško neumen, nespameten človek: nisem tak terc, za kakršnega me imate; vaški terc / kot psovka terc pijani, pojdi domov ♪
  21.      têrjav  -a -o prid. (ē) nar. severovzhodno neumen, nespameten: terjava ženska ♪
  22.      têrmoplást  -a m (ȇ-ȃ) nav. mn., kem. umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati termoplaste ♪
  23.      terpén  -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila ♪
  24.      terús  -a m (ȗ) star. neumen, omejen človek: kako naj takle terus razume ♪
  25.      tesníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna ♦ teh. tesniti ležaje // nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo 2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile 3. knjiž. tiščati, stiskati: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih ∙ knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah 4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled tesníti se knjiž. stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji tesnèč -éča -e: skušal se je osvoboditi tesnečih vezi tesnjèn -êna -o: slabo tesnjena plinska pipa ♪

   3.556 3.581 3.606 3.631 3.656 3.681 3.706 3.731 3.756 3.781  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA