Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ume (306-330)


  1.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  2.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
  3.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  4.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  5.      akcidentálen  -lna -o prid. (ȃ) nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost ♪
  6.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
  7.      akrilát  -a m (ȃ) kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo ♪
  8.      aksiologíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije ♪
  9.      ákt  -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih ♪
  10.      aktêr  -ja m (ȇ) 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju faktor, činitelj 2. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja ♪
  11.      akumulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad ♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja ♪
  12.      álbum  -a m (ȃ) 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album ♪
  13.      alegoríja  -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage ♪
  14.      aleksandrínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici ♪
  15.      álfa rómeo  tudi álfa roméo -a m (ȃ-ọ̑; ȃ-ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve ♪
  16.      àli  prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! ♪
  17.      alkíden  -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil ♪
  18.      alkimíja  -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja ♪
  19.      amatêrstvo  -a s (ȇ) ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo ♪
  20.      ambícija  -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo ♪
  21.      amerícij  -a m (í) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am ♪
  22.      amerikanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja: amerikanizirati umetnost; evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali amerikanizíran -a -o: amerikanizirani Slovenci; nekatera evropska mesta so precej amerikanizirana ♪
  23.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
  24.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
  25.      àmúzičen  -čna -o prid. (ȁ-ú) ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume; estetsko amuzičen ♪

   181 206 231 256 281 306 331 356 381 406  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA