Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ume (2.806-2.830)


  1.      prêrafaelítski  -a -o prid. (ȇ-ȋ) nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji ♪
  2.      prerást  -í in -i ž (ȃ) glagolnik od prerasti: nagla prerast telesne vzgoje v široko družbeno gibanje ◊ bot. rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Bupleurum ♪
  3.      prerisoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin ♪
  4.      prerodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
  5.      presájanje  -a s (á) glagolnik od presajati: presajanje sadik / presajanje otrok iz enega okolja v drugo / presajanje ledvic, srca / presajanje tujih umetnin v domačo besedo ♪
  6.      presédavka  -e ž (ẹ́) nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke ♪
  7.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti ♪
  8.      presíhanje  -a s (ȋ) glagolnik od presihati: čas presihanja jezera / presihanje umetnikove ustvarjalne moči ♪
  9.      presìt  -íta -o prid. (ȉ ȋ) preveč sit: presit otrok / ekspr. ti ljudje so presiti, da bi to lahko razumeli / ekspr. biti presit vsega dobrega ♪
  10.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪
  11.      preslikováti  -újem nedov. (á ȗ) preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal ♪
  12.      presójanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od presojati: pri presojanju, kaj storiti, je na nekatere stvari popolnoma pozabil / opazovanje in presojanje pojavov; napaka v presojanju položaja 2. knjiž. ocenjevanje: presojanje psov na razstavi; presojanje znanja tečajnikov; merila za presojanje česa / estetsko presojanje umetniškega dela ♪
  13.      prestópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od prestopati: pred vrati je bilo slišati prestopanje / prestopanje z vlaka na vlak / prestopanje določenega obsega članka / preprečiti prestopanje zakonov ♦ šport. tehnika smučanja ob spreminjanju smeri, pri kateri se prenaša teža telesa z ene smučke na drugo; element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec zaporedoma prestavlja isto nogo čez drugo ♪
  14.      prestréči  -stréžem dov., prestrézi prestrézite in prestrezíte; prestrégel prestrégla (ẹ́) 1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo sovražnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi // narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad 3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel 4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente 5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke // zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil ● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod ◊ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje ♪
  15.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast ♪
  16.      prestvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi ♪
  17.      prestvárjati  -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost prestvarjajóč -a -e: prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč ♪
  18.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov ♪
  19.      preširòk  -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč širok: preširok prehod / preširok obraz / nositi preširoko krilo / to je preširok pojem preširôko prisl.: preširoko se razkoračiti; preširoko kaj razložiti, razumeti ♪
  20.      prešív  -a m (ȋ) obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv ♪
  21.      pretéhtanost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pretehtanega: poglobljenost in pretehtanost umetniškega izraza; pretehtanost kompozicije / pretehtanost ravnanja premišljenost ♪
  22.      pretenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije ∙ knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.: avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno ♪
  23.      pretencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo ♪
  24.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo ♪
  25.      pretòp  -ôpa -o prid. (ȍ ó) preveč top: pretop nož; pretopa sekira / pretop človek; pretop je, da bi to razumel / ekspr. pretopo vedenje ♪

   2.681 2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881 2.906  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA