Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ume (2.776-2.800)


  1.      prelívati  -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati 3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. redko oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj ● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi prelívati se 1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo 3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen 4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah 5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov 6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja prelivajóč -a -e: prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile ♪
  2.      prelómen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta ♦ anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige) // ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja ♪
  3.      prelúdij  -a m (ú) muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: preludij v suiti // krajša instrumentalna skladba: Chopinovi preludiji ♪
  4.      premakníti  in premákniti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu // spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno // spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil 2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila ● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil ◊ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja premakníti se in premákniti se 1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili 2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu 3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali ● ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati ◊ film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo premáknjen -a -o: premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena ∙ pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen ♦ fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem ♪
  5.      premàz  -áza m (ȁ á) 1. snov za premazovanje: izdelovati premaze; premaz proti rji; premaz za les; lak, firnež in drugi premazi // plast snovi, s katero je kaj premazano: premaz je že suh; odrgniti premaz / bitumenski, oljni premaz; zaščitni premaz 2. glagolnik od premazati: končati premaz ◊ papir. stroj za premaz papirja; teh. katranski premaz za zaščito pred vlago in gnitjem; osnovni premaz ♪
  6.      preména  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže 2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene ● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž., redko ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah ◊ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; lingv. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom ♪
  7.      premíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več premíšljati se zastar. pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla premišljajóč -a -e: premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi ♪
  8.      premišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje premišljeváje: premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko premišljujóč -a -e: to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči ♪
  9.      premólkniti  -em [u̯k] dov., tudi premolkníte; tudi premolkníla (ọ́ ọ̑) za krajši čas prenehati govoriti: premolknil je, nato pa s tihim glasom nadaljeval; premolknil je, kakor da premišljuje // ekspr. za krajši čas prenehati oddajati glasove, šume: divji petelin je spet premolknil; zvonovi so premolknili ♪
  10.      prenicljív  -a -o prid. (ȋ í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza ♪
  11.      prenòr  -ôra -o prid. (ȍ ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro ♪
  12.      prenovítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti ♪
  13.      preobčutljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preobčutljivega: preobčutljivost ušesa / sram ga je svoje preobčutljivosti; dekliška preobčutljivost / preobčutljivost kože; preobčutljivost organizma; preobčutljivost za nekatera živila / preobčutljivost instrumenta ♪
  14.      preoblíka  -e ž (ȋ) knjiž. 1. drugačna, spremenjena oblika: to je le preoblika grškega izraza 2. preoblikovanje: možnost umetne preoblike ♪
  15.      preoblikoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval ♪
  16.      preózek  -zka -o prid. (ọ́) preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti preózko prisl.: preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti ♪
  17.      prepájanje  -a s (ā) glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi ♪
  18.      prepesnítev  -tve ž (ȋ) 1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela: primerjati prepesnitev z izvirnikom; prevodi in prepesnitve 2. glagolnik od prepesniti: prepesnitev ljudskih pesmi se mu ni posrečila / prepesnitev Župančičevih pesmi v ruščino / slikarjeva prepesnitev realnega sveta ♪
  19.      prepésniti  -im dov. (ẹ̑) 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico ∙ pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil // umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze // ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev ♪
  20.      prepesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi // umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole ♪
  21.      prepís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen 2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih ♪
  22.      prêprast  -a -o prid. (é) nar. nespameten, neumen: menda ni tako preprast, da bi to res naredil ♪
  23.      prepríčati  -am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal ♪
  24.      prepričeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna ● knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; redko doseči prepričevalno zmago prepričljivo prepričeválno prisl.: prepričevalno govoriti, zmagati ♪
  25.      prepričeválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost prepričevalnega: prepričevalnost govora, nastopa / osebam romana manjka jasnosti in prepričevalnosti / idejna, umetniška prepričevalnost ♪

   2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA