Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ume (2.001-2.025)



  1.      neborè  -éta m ( ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek
  2.      nècerkvén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni cerkven: necerkveni obredi; necerkvena pesem, umetnost
  3.      nèčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna
  4.      nèdodélanost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nedodelanega: nedodelanost osnutka, predloga / nedodelanost umetniške stvaritve
  5.      nèdoganljívost  -i ž (-í) knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine
  6.      nèdonóšenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela
  7.      nèdosléden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena
  8.      nedotíka  -e ž () bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika
  9.      nèdoúmljen  -a -o prid. (-) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost
  10.      nèdoumljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik
  11.      nèdoživét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
  12.      nèdoživétost  -i ž (-ẹ̑) značilnost nedoživetega: nedoživetost umetniškega dela
  13.      nèdúh  -á m (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha
  14.      nèfiguratíven  -vna -o prid. (-) um. ki ni figurativen: nefigurativno kiparstvo, slikarstvo / nefigurativna umetnostna smer
  15.      nèformálen  -lna -o prid. (-) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi
  16.      negírati  -am nedov. in dov. () 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata
  17.      nèinventíven  -vna -o prid. (-) knjiž. neiznajdljiv, nedomiseln: neinventiven umetnik / neinventiven slog zmanjšuje vrednost romana / zbirko sestavljajo neinventivne anekdotične zgodbe
  18.      nèizhójen  tudi nèshójen -a -o prid. (-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
  19.      nèizživét  -a -o prid. (-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje
  20.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno
  21.      nekàk  tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (; ; ẹ̄) 1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti // izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti
  22.      nèkompeténten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten
  23.      nèkonvencionálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nekonvencionalnega: nekonvencionalnost novele / knjiž. nekonvencionalnost življenja teh umetnikov
  24.      nèkorístnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nekoristnega: govorili so celo o nekoristnosti umetnosti / izkazala se je nekoristnost njihovega truda
  25.      nekrológ  -a m (ọ̑) kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega: napisati nekrolog; ganljiv nekrolog; nekrolog pesniku / ekspr. knjiga je nekakšen nekrolog tej umetnostni smeri

   1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA