Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ume (181-205)



  1.      orumenévati  -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva
  2.      ostroúmen  -mna -o prid. (ú ū) sposoben hitro dojemati in zelo prodorno misliti: ostroumen človek; fant je ostroumen in priden / ostroumne misli; ostroumna pripomba ostroúmno prisl.: vprašanje je zelo ostroumno rešil
  3.      parfumeríja  -e ž () trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: parfumerija ob glavni cesti
  4.      parfumeríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na parfumerijo: parfumerijski prostori / parfumerijski izdelki
  5.      pogúmen  -mna -o prid., pogúmnejši (ú ū) 1. ki si upa storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: pogumen človek se tega ne bo bal; to je pogumna deklica; biti, postati pogumen / pogumni vojaki hrabri // ki izraža, kaže pogum: pogumen korak, pogled; pogumne besede; pogumno dejanje 2. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: pogumna metafora, misel pogúmno prisl.: pogumno iti, korakati; pogumno odgovoriti; pogumno prenašati trpljenje; pogumno stopiti pred koga / le pogumno; sam.: le najpogumnejši so nadaljevali pot
  6.      porazuméti se  -úmem se stil. -uméjem se dov., tudi porazúmel se; porazúmljen (ẹ́ , ẹ̑) zastar. sporazumeti se, dogovoriti se: čas je, da se porazumemo / z vsemi se je lahko porazumela
  7.      porumenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja
  8.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  9.      porumenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva
  10.      porumeníti  -ím dov., poruménil ( í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino
  11.      postúmen  -mna -o prid. () knjiž. posmrten: postumna slava / postumni otrok otrok, rojen po očetovi smrti; postumna izdaja pesmi; postumno delo izdano, uprizorjeno po avtorjevi smrti postúmno prisl.: knjiga je izšla postumno
  12.      pošumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pošumevati: pošumevanje listja, vej v vetru; pošumevanje valov
  13.      pošumévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šumeti: drevje, suho listje pošumeva v vetru; morje pošumeva; brezoseb. v sencih mu je pošumevalo / miši pošumevajo po listju šumeč se premikajo pošumeváje: odšla je, pošumevaje s krilom pošumevajóč -a -e: pošumevajoč teči; pošumevajoče smreke
  14.      prečuméti  -ím dov. (ẹ́ í) prečemeti: zimski dan je prečumel za pečjo / tedne je prečumel v sobi in bral prebil, preživel / bolnik noči ni prespal, ampak samo prečumel
  15.      preneúmen  -mna -o prid. (ú ū) preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal preneúmno prisl.: preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem
  16.      prênumerácija  -e ž (-á) knjiž., redko predhodno naročilo, prednaročilo
  17.      prerumèn  -êna -o prid. ( é) preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen
  18.      prešuméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko s šumenjem narediti neslišno: dež je prešumel govorjenje ● knjiž. ptica prešumi gaj šumeč preleti
  19.      preuméten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje preumétno prisl.: preumetno govoriti ∙ ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno
  20.      prihruméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. 1. hrumeč pripeljati: vlak je prihrumel na postajo / fantje so prihrumeli iz gostilne hrupno prišli 2. hrumeč nastopiti, pojaviti se: prihrumela je nevihta / v deželo je prihrumela vojna
  21.      prišuméti  -ím dov. (ẹ́ í) šumeč priteči: potok prišumi izpod hriba / veter prišumi šumeč zapiha // ekspr. šumeč prileteti: ptiči so prišumeli od vseh strani
  22.      prótiargumènt  -ênta m (ọ̑- ọ̑-é) protidokaz: navajati prepričljive protiargumente
  23.      prótirazúmen  -mna -o prid. (ọ̑ọ̑-ū) ki je v nasprotju z razumom: protirazumno ravnanje
  24.      prótiumétniški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti umetnikom ali umetnosti: protiumetniški nagibi; ta nazor je protiumetniški
  25.      radosúmen  -mna -o prid.) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden

   56 81 106 131 156 181 206 231 256 281  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA