Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ulja (50-74)


  1.      muljáva  -e ž (ȃ) nar. trava, paša: v marcu še ni muljave ♪
  2.      pajkúlja  -e ž (ú) ekspr. samica pajka: pajkulja je spletla mrežo ♪
  3.      patrúlja  -e ž (ú) skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem področju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja ♦ voj. obhodna patrulja // navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem področju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje ● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna milica ♪
  4.      prdúlja  -e ž (ú) knjiž., šalj. zadnjica: udaril ga je po prdulji ∙ ekspr. vozil se je z zelo staro prduljo motornim vozilom ♪
  5.      ropotúlja  -e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja ♪
  6.      sekúlja  -e ž (ú) zool. srednje velika rjava žaba s temnimi lisami, ki živi v vlažnih gozdovih, na močvirnih travnikih, Rana temporaria ♪
  7.      skopúlja  -e ž (ú) ekspr. skopa ženska: nihče ne mara te brezsrčne skopulje ♪
  8.      slavúlja  -e ž (ú) ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli ♪
  9.      smokúlja  -e ž (ú) zool. gadu podobna manjša nestrupena kača, Coronella austriaca ♪
  10.      smrdúlja  -e ž (ú) slabš. ženska, ki smrdi: naženi to smrduljo ♪
  11.      strgúlja  -e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev ♪
  12.      strigúlja  -e ž (ú) nar. strigalica: strigulja leze po kamnu ♪
  13.      šatúlja  -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom ♪
  14.      škrebetúlja  -e ž (ú) zool. žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta, Psophus stridulus: poslušati škrebetulje / kobilice škrebetulje ♪
  15.      šopúlja  -e ž (ú) bot. trava z enocvetnimi klaski v latih, Agrostis: latovka in šopulja ♪
  16.      trakúlja  -e ž (ú) členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo ♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus; široka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v rakih samookih in sladkovodnih ribah, Dibothriocephalus latus ♪
  17.      trakúljast  -a -o prid. (ú) 1. podoben trakulji: trakuljasta oblika / ekspr. trakuljasti stavki razvlečeni, nezanimivi 2. trakuljav: trakuljast pes ♪
  18.      trakúljav  -a -o prid. (ú) ki ima trakuljo: trakuljav bolnik; pes je trakuljav ♪
  19.      trakúljavost  -i ž (ú) bolezen, ki jo povzroča trakulja: zdraviti trakuljavost; trakuljavost človeka, psa ♪
  20.      travúlja  -e ž (ú) star. slaba trava: namesto žita raste po njivah travulja ♪
  21.      trnúlja  -e ž (ú) plod črnega trna: jesti trnulje; marmelada iz trnulj ♪
  22.      tuljáva  -e ž (ȃ) 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo 3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava 4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave 5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice 6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo ♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  23.      tuljávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka ♪
  24.      tuljávka  -e ž (ȃ) knjiž., redko tuljava: naviti sukanec na tuljavko ♪
  25.      tuljávnik  -a m (ȃ) elektr. ogrodje, ki nosi navitje: tuljavnik za rotor ♪

   1 25 50 75 100 125 150 175 200 225  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA