Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ul (101-125)


  1.      ambulánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje ♪
  2.      ambulánta  -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil ♪
  3.      ambulánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno ♪
  4.      ambulatórij  -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke ♪
  5.      ampúla  -e ž (ȗ) neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula; odbiti vrh ampule / ampula seruma ◊ anat. razširjeni del cevastega organa ♪
  6.      amulét  -a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni ♪
  7.      ántikultúren  -rna -o prid. (ȃ-ȗ) ki je proti kulturi: antikulturne tendence ♪
  8.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
  9.      anulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
  10.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
  11.      artikulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi; artikulacijska napaka ♦ lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov ♪
  12.      artikuláren  -rna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na sklep, sklepen: artikularni hrustanec ♦ med. artikularni revmatizem ♪
  13.      artikulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od artikulirati: jasno artikuliranje glasov ♪
  14.      artikulírati  -am nedov. (ȋ) lingv. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati; artikulirati samoglasnike, soglasnike ◊ muz. pri izvajanju povezovati ali členiti tone artikulíran -a -o: artikulirani in neartikulirani glasovi; artikuliran govor / artikuliran stavek razločno, jasno izgovorjen; artikulirana izgovarjava besed razločna, jasna ♪
  15.      àvirulénten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi ♪
  16.      avskultácija  -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca ♪
  17.      avskultánt  -a m (ā á) nekdaj sodniški pripravnik: služboval je kot avskultant ♪
  18.      avskultatóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na avskultacijo: avskultatorična preiskava srca / avskultatorični izvid ♪
  19.      avskultírati  -am nedov. (ȋ) med. preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati: avskultirati pljuča ♪
  20.      bákula  -e ž (ȃ) grad. štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic ♪
  21.      basúlja  -e ž (ú) star. svinja za pitanje: tolsta basulja ♪
  22.      binokuláren  -rna -o prid. (ȃ) teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje ♪
  23.      bísulfát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat ♪
  24.      bísulfít  -a m (ȋ-ȋ) kem. kisla sol žveplaste kisline; hidrogensulfit ♪
  25.      blástula  -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA