Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ukvarjati (257-281)


  1.      típkanje  -a s (ȋ) glagolnik od tipkati: ukvarjati se s tipkanjem / tipkanje na pisalni stroj / desetprstno, slepo tipkanje / tipkanje na tipkovnici ♪
  2.      tkaníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od tkaničiti: ukvarjati se s tkaničenjem // tehnika vezenja po štetih nitih, ki popolnoma posnema tkanje ♪
  3.      tkánje  -a s (ā) 1. glagolnik od tkati: ukvarjati se s tkanjem; tkanje blaga, platna; statve za tkanje; predenje in tkanje / ročno tkanje / pisatelj je v tkanju svojih zgodb neposreden 2. kar je stkano: ogledoval si je tkanje na mizi; pas iz volnenega tkanja ♪
  4.      toponímika  -e ž (í) lingv. celota toponimov določenega področja: proučevati toponimiko dežele // veda o toponimih; toponomastika: ukvarjati se s toponimiko ♪
  5.      toponomástika  -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko ♪
  6.      torbárstvo  in tórbarstvo -a s (ȃ; ọ̑) torbarska obrt: ukvarjati se s torbarstvom ♪
  7.      tovóriti  -im tudi tovoríti -ím nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ í) 1. spravljati kaj kam na hrbtih živali: zaradi slabe poti tu drva le tovorijo; tovoriti les v dolino; tovoriti na oslu // ekspr. nositi zlasti kaj težkega: tovoril je velik kovček, nahrbtnik; na hrbtu je tovoril vrečo moke; s seboj je tovoril pisalni stroj 2. nekdaj ukvarjati se s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovoriti sol, vino; tovoriti po vsej deželi / vse življenje je tovoril ● redko tovoriti volno na ladjo natovarjati ♪
  8.      tovórjenje  tudi tovorjênje -a s (ọ̄; é) glagolnik od tovoriti: po teh stezah je mogoče le tovorjenje / ukvarjati se s tovorjenjem ♪
  9.      tovórništvo  -a s (ọ̑) nekdaj dejavnost tovornikov: ukvarjati se s tovorništvom; zaslužek od tovorništva ♪
  10.      trenêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost trenerjev: ukvarjati se s trenerstvom ♪
  11.      trgovánje  -a s (ȃ) glagolnik od trgovati: ukvarjati se s trgovanjem / trgovanje z žitom ♪
  12.      trgovína  -e ž (í) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom 2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno 3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini ● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; žarg. trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z dekleti ◊ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg ♪
  13.      trím  -a m (ȋ) rekreacijska telesna dejavnost, zlasti hoja, tek, gimnastične vaje: ukvarjati se s trimom; pripomočki za trim ◊ navt. uravnoteženje ladje s prerazporeditvijo tovora, balasta; neskl. pril.: trim steza ♪
  14.      trtoréja  -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo ♪
  15.      turízem  -zma m (ȋ) pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kmečki turizem pri katerem bivajo turisti pri kmetu, na kmetih; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci ♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju ♪
  16.      ubádati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. 1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo: ubadati se s kmetijo; sama se ubada z otroki in gospodinjstvom / dolgo se že ubada s tem delom ga z naporom opravlja 2. ukvarjati se s čim neprijetnim, težavnim: kar sam se ubadaj s tem problemom; noče se ubadati z nepomembnimi stvarmi / vse življenje se ubada s težavami jih ima // ukvarjati se s čim sploh: ubadati se z obrtjo ♪
  17.      učíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati // s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino 2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov 3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja 4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom 5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače 6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika učíti se 1. s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti se kuhanja; učiti se plavati; učiti se iz knjig, po knjigah; učiti se od očeta / učiti se klavir igranja klavirja // s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost: učiti se za šolo, življenje; učiti se naglas, zjutraj; pog. kaj se imate za učiti imate za učenje / učiti se fiziko, zgodovino / kletvice sem se učil kar tako, na cesti, od sošolcev // prizadevati si znati, zapomniti kaj: že eno uro se uči pesem, pa je še ne zna / učiti se besedilo na pamet 2. navadno s prislovnim določilom biti glede na šolske ocene pri sprejemanju, pridobivanju znanja uspešen, kot izraža določilo: uči se slabo, za silo / kako se kaj učiš v šoli 3. pog. usposabljati se za kak poklic, kako obrt: učiti se za kovača, šiviljo; učiti se v trgovini / učiti se obrti 4. zastar. študirati, šolati se: učiti se za pravnika 5. na osnovi izkušenj, opozoril pridobivati določeno pozitivno lastnost: učiti se natančnosti / učiti se uglajenega vedenja; učiti se spoštovati starejše // prihajati do koristnega spoznanja, znanja na način, kot ga izraža določilo: učiti se iz izkušenj, na izkušnjah, ob izkušnjah; učiti se na napakah 6. s spoznavanjem česa prihajati do kakega spoznanja, znanja: učiti se iz jezika ljudstva; učiti se od starih Grkov / učiti se pri Prešernovi poeziji, kaj je lepota ● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan; ekspr. človek se do smrti uči človek pridobiva znanje, izkušnje vse življenje ◊ psih. izpopolnjevati, spreminjati dejavnost s sorazmerno trajnim učinkom učèč -éča -e: učeč otroke, se je tudi sama izobraževala; pridno se učeči otroci; učeče osebje šole ♦ med. učeča klinika klinika, ki ima pravico, da zlasti praktično uči medicino; prisl.: učeče govoriti; sam.: ne motite učečih; pridno se učeči so bili nagrajeni učívši zastar.: ne učivši se madžarščine, tujca niso razumeli učèn -êna -o 1. deležnik od učiti: tako sem bil učen že doma in tako delam 2. nav. ekspr. ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: učen človek; biti zelo učen / postati član učene akademije, družbe akademije, družbe učenih ljudi, učenjakov ∙ nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom // ki vsebuje tako znanje: brati, pisati učene knjige, razprave 3. nav. ekspr. zaradi strokovnosti odmaknjen vsakdanjemu življenju in zato nestrokovnjaku težko razumljiv: učeni izrazi; razpravljati o učenih stvareh / ne bodi tako učen, kdo te bo pa razumel 4. star. izveden, izobražen: učeni in ljudski pesniki / učeni in laični sodniki / govoril je vse jezike učene Evrope izobražene, kulturne 5. star. nanašajoč se na visoko izobrazbo, veliko znanje: končati učene šole / odločiti se za učeni stan; učeni poklici intelektualni 6. zastar. vešč, sposoben (na osnovi učenja): biti učen branja, ročnih spretnosti / grščine najbolj učen profesor 7. zastar. ki se razume na kaj, pozna kaj: kmet, učen pravu; v sveto pismo učen človek; prisl.: učeno govoriti; to se sliši zelo učeno; sam.: rad pove kaj učenega; star. učeni o tem še razpravljajo učenjaki ♪
  18.      ufologíja  -e ž (ȋ) veda o neznanih letečih predmetih: ukvarjati se z ufologijo; strokovnjak za ufologijo ♪
  19.      ugánkarstvo  -a s (ȃ) dejavnost ugankarjev: ukvarjati se z ugankarstvom ♪
  20.      ugrízniti  -em dov. (í ȋ) 1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti: ko je ugriznil kruh, se mu je odlomil zob; močno ugrizniti / ugrizniti v jabolko / riba je ugriznila vabo // ekspr. pojesti: ni imel kaj ugrizniti 2. z zasaditvijo in s stiskom zob povzročiti komu rano, bolečino: pes je ugriznil otroka; mačka jo je ugriznila v nogo; pri padcu se je ugriznil v jezik; do krvi se ugrizniti / ugriznila se je v ustnico, da se ne bi zasmejala močno je pritisnila zobe na ustnico / redko bolha, kača ga je ugriznila pičila ● kje si bil pa takrat, ga je ugriznila zbodla; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; ekspr. končno je ugriznil v politiko se je začel ukvarjati s politiko ugríznjen -a -o: otrok je ugriznjen ♪
  21.      úk  -a m (ȗ) 1. star. učenje: bolj se je trudil z ukom, manj je znal / uk juncev se je že začel / po treh mesecih opustiti uk tujega jezika / javni, privatni uk pouk, poučevanje / ko je končal uke, je postal sodnik šolanje, študij 2. nekdaj usposabljanje za kak poklic, kako obrt: uk pri mojstru je trajal tri leta / dati, sprejeti koga v uk 3. star. nauk, učenje: ukvarjati se s čudnimi uki // pouk, nasvet: upoštevati uk, uke staršev; modri uki / ta izkušnja naj ti bo koristen uk ♪
  22.      ukvárjanje  -a s (á) glagolnik od ukvarjati se: ukvarjanje z bolniki, ranjenci / zaradi pretiranega ukvarjanja z lastnimi problemi je zanemarjal svojo okolico / ukvarjanje s slikarstvom / spodbujati koga k ukvarjanju z literaturo / ukvarjanje s politiko, športom ♪
  23.      utépati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) star. tolči, zbijati: utepati zemljo / utepati testo stepati ∙ star. posluške (si) utepati prisluškovati utépati se ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že utepa s tem delom ♪
  24.      védnost  -i ž (ẹ́) 1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom 2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti // kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja 3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika 4. zastar. veda, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje ♪
  25.      vèletrgovína  -e ž (ȅ-í) trgovina na debelo: ukvarjati se z veletrgovino / nabaviti v veletrgovini / tekstilna veletrgovina ♪

   82 107 132 157 182 207 232 257 282 307  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA