Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uku (142)



  1.      ukúhati se  -am se dov.) zmanjšati svojo prostornino zaradi kuhanja: špinača, zelje se ukuha; nakuhati se in ukuhati se
  2.      ukuléla  -e ž (ẹ̑) muz. manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih; havajska kitara: igrati na ukulelo; peti ob spremljavi ukulel
  3.      ukupíti  in ukúpiti -im dov. ( ú) 1. nar. primorsko kupiti: ukupila si je nov plašč 2. zastar. odkupiti: hišo in kmetijo je ukupila teta / ukupiti se pri kom z delom
  4.      kukú  -ja m, tudi neskl. () posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev
  5.      kúkú  medm. (-) 1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem
  6.      kúkúc  medm. (-) otr., pri igri izraža opozorilo nase: odkrije si obraz in reče otroku: kukuc
  7.      kúkúk  medm. (-) 1. posnema glas kukavice: po gozdu odmeva: kukuk, kukuk 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kukuk, me vidiš?
  8.      kukurícati  -am nedov. () nav. ekspr., redko kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču
  9.      kukurícniti  -em dov.) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin
  10.      kukuričnják  -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln
  11.      kukuríkati  -am nedov. () oglašati se z glasom kukuru: petelin je glasno kukurikal
  12.      kuku  medm. () posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši
  13.      lukúlski  -a -o prid. () knjiž., redko obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje
  14.      sukulènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti
  15.      sukulénta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. sukulent
  16.      sukulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline
  17.      súkus  -a m () 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema
  18.      zakukurícniti  -em dov.) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakukurikati: petelin zakukuricne
  19.      zakukuríkati  -am dov. () oglasiti se z glasom kukuru: petelin še dvakrat, trikrat zakukurika // ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim temu glasu: teta, veselo zakukurika otrok
  20.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši () 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
  21.      aktivizírati  -am dov. in nedov. () spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
  22.      aktívnost  -i ž () dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanostastr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
  23.      álpski  -a -o prid. () nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetumalp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
  24.      alternácija  -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku
  25.      baláta  -e ž () kem. kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves

1 26 51 76 101 126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA