Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ukan (193) 
- ukána -e ž (ȃ) kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče: ukana je spodletela, uspela; odkriti, spregledati ukano / ekspr. njegova glava je polna ukan / pridobiti koga z ukano / knjiž. rokohitrske ukane triki ♪
- ukániti -im, tudi ukaníti in ukániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče: ukaniti nasprotnika; zasledovalca je spretno ukanil / ukaniti koga pri plačilu, za zemljo prevarati, ogoljufati; ukaniti koga za zmago // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne doseže tega, kar namerava, upa: usoda, vojna jih je ukanila; ni pil veliko, toda vino ga je vendarle ukanilo se je preveč opil; brezoseb. vse sem dobro premislil, toda ukanilo me je ukániti se, tudi ukaníti se in ukániti se knjiž. prevarati se, zmotiti
se: ukanil si se, ni ga tukaj ♪
- ukánjati -am nedov. (á) namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče: ukanjati zasledovalce / trgovci so jih ukanjali varali, goljufali // ekspr. delati, povzročati, da kdo ne dosega tega, kar namerava, upa: zemlja je kmeta ukanjala leto za letom ♪
- úkanje -a s (ū) lingv. izgovarjanje glasu u namesto o: narečno ukanje; akanje in ukanje ♪
- úkanje stil. ukánje -a s (ū; ȃ) glagolnik od ukati: slišati ukanje; ukanje fantov / ukanje sove ♪
- ukanljív -a -o prid. (ȋ í) star. 1. zvit, prebrisan: ukanljiva lisica 2. varljiv: ukanljiv molk; ukanljivi upi ♪
- búkanje -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj ♪
- cúkanje -a s (ú) glagolnik od cukati: začutiti cukanje vrvi / cukanje v nogi ♪
- húkanje -a s (ȗ) glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov ♪
- kúkanje 1 -a s (ū) glagolnik od kukati1: iz gozda se sliši glasno kukanje / kukanje ure ga moti ♪
- kúkanje 2 -a s (ū) glagolnik od kukati2: kukanje izza vogla ♪
- múkanje -a s (ū) glagolnik od mukati: mukanje lačne živine ♪
- nèsúkan -a -o prid. (ȅ-ú) tekst. ki ni sukan: nesukana preja ♪
- nèukanljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizpodbiten, nedvomen: neukanljiv dokaz ♪
- presúkanec -nca m (ú) nar. zvit, prebrisan človek: on je velik presukanec ♪
- púkanica -e ž (ū) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica ♪
- púkanje -a s (ū) 1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe 2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica ♪
- rúkanje -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov ♪
- smúkanje -a s (ú) glagolnik od smukati: smukanje češenj, grozdnih jagod / smukanje lanu / jezilo jo je njegovo smukanje okrog nje ♪
- sukančárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna ♪
- súkančast -a -o prid. (ú) ki je iz sukanca: sukančasto blago / sukančaste rokavice ♪
- súkanček -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: pripraviti sukančke za juho ♪
- súkanec -nca m (ú) 1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju ♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec ♪
- súkanje tudi sukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od sukati: sukanje vlaken / sukanje niti, vrvi / sukanje trupa / sukanje orožja; sukanje šivanke / sukanje v krogu ♪
- tukán -a m (ȃ) zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 
