Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (739-763)

739.      avtokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje ♪
740.      avtomát  -a m (ȃ) 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično ♦ voj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati ♪
741.      ávtomehánika  -e ž (ȃ-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov ♪
742.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
743.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
744.      avtotipíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
745.      ažúr  -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj ♪
746.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
747.      babičevánje  -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
748.      bábištvo  -a s (ā) nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva // opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva ♪
749.      babuvízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa ♪
750.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
751.      bakanál  tudi bakhanál -a m (ȃ) knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti ♪
752.      bakologíja  -e ž (ȋ) nauk o sviloprejkah ♪
753.      bakrotísk  -a m (ȋ) tisk. tehnika globokega tiska z bakrene plošče ali valja: tiskati v bakrotisku; reprodukcije v bakrotisku ♪
754.      bákrotiskár  -ja m (ā-á) kdor se poklicno ukvarja z bakrotiskom ♪
755.      bákula  -e ž (ȃ) grad. štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic ♪
756.      baláta  -e ž (ȃ) kem. kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves ♪
757.      balístika  -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika ♪
758.      bánčništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu ♪
759.      bandúra  -e ž (ȗ) ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare ♪
760.      bánkarstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: razvoj bankarstva ♪
761.      baréž  -a m (ẹ̑) tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža ♪
762.      bárvar  -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
763.      bárvnica  -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici ♪

   614 639 664 689 714 739 764 789 814 839