Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (551-575)


  1.      súkniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka ♪
  2.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  3.      suknjáč  -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪
  4.      súknjica  -e ž (ȗ) star. suknjič: obleči, sleči suknjico; moški v rjavi suknjici ♪
  5.      súknjič  -a m (ȗ) vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb ♪
  6.      súknjičev  -a -o (ȗ) pridevnik od suknjič: suknjičev gumb, žep ♪
  7.      súkno  -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
  8.      sukulènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti ♪
  9.      sukulénta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. sukulent ♪
  10.      sukulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline ♪
  11.      súkus  -a m (ȗ) 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema ♪
  12.      súperstruktúra  -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
  13.      suzúki  -ja m (ȗ) avtomobil ali motorno kolo japonske tovarne Suzuki: voziti se s suzukijem ♪
  14.      ščúka  -e ž (ú) 1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki ♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena 2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke ♪
  15.      ščúkast  -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščuki: ščukasta glava ♦ vet. ščukasto zobovje zobovje pri konju, psu, pri katerem sekalci spodnje čeljusti segajo pred sekalce zgornje čeljusti ♪
  16.      ščúkec  -kca m (ȗ) zool., v zvezi dolgokljuni ščukec severnoameriška sladkovodna riba s kljunu podobnim gobcem, Lepisosteus osseus: loviti ščukce ♪
  17.      ščúkica  -e ž (ú) manjšalnica od ščuka: uloviti ščukico; ščukice in ostriži ♪
  18.      ščúkin  -a -o (ȗ) pridevnik od ščuka: okusno ščukino meso ♪
  19.      šlúk  -a m (ȗ) nižje pog. požirek: naredil je velik šluk ♪
  20.      štrúkelj  -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji ♪
  21.      štrúkeljc  -a [kǝl] m (ȗ) manjšalnica od štrukelj: speči štrukeljce ♪
  22.      štrúkeljček  -čka [kǝl] m (ȗ) manjšalnica od štrukelj: spekla je štrukeljčke // ekspr. debel otrok, zlasti majhen: rdečeličen štrukeljček ♪
  23.      štrúkljev  -a -o (ú) pridevnik od štrukelj: štrukljeva rezina ♪
  24.      štrúkljevka  -e ž (ú) 1. voda, v kateri so se kuhali štruklji: politi štruklje s štrukljevko 2. redko krpa (za zavijanje štrukljev): štruklje je zavila v štrukljevke ♪
  25.      štrúks  -a m (ȗ) tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače: jahalne hlače iz štruksa // vezava, ki daje tkanini izrazite navadno ozke proge: tkati v štruksu ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA