Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (489-513)



  1.      reproduktívnost  -i ž () lastnost, značilnost reproduktivnega: na nekaterih področjih umetnosti prevladuje reproduktivnost, na drugih pa kreativnost / knjiž. reproduktivnost organizmov
  2.      ribonukleínski  -a -o prid. () biol., kem., v zvezi ribonukleinska kislina nukleinska kislina, ki vsebuje ribozo: vloga ribonukleinske kisline v celici; ribonukleinska kislina in beljakovine
  3.      rúk  -a m () glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruklov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov
  4.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca
  5.      rukalíšče  -a s (í) lov. kraj, prostor, kjer jelen ruka: ko se zdani, se jelen umakne z rukališča
  6.      rúkanje  -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov
  7.      rúkati 1 -am nedov.) nižje pog. suvati: kar naprej ruka sošolca ∙ nižje pog. avtomobil, voz na taki cesti zelo ruka zaradi jam, kamenja na cesti sunkovito stresa, premetava
  8.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni
  9.      rúkati  -am in rúčem nedov. (ū) nar. dolenjsko mukati: krava zateglo ruka
  10.      rúkniti  -em dov.) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne
  11.      sámoindúkcija  -e ž (-ú) elektr. lastna indukcija: napetost samoindukcije
  12.      sámoreprodúkcija  -e ž (-ú) knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma
  13.      samoúk  -a m () kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol: kot zidar je bil samouk / razstava slikarjev samoukov
  14.      samoúk  -a -o prid. ( ū) ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: izdelki samoukih vaških slikarjev
  15.      samoúkinja  -e ž () ženska oblika od samouk: njena šivilja je samoukinja / slikarka samoukinja
  16.      scúkati  -am dov.) pog. raztrgati, scefrati: scukati obleko scúkan -a -o: pokrit je bil s scukano polhovko; prim. izcukati
  17.      sesúkati  -am in -súčem [sǝs in ses] dov., tudi sesukájte; tudi sesukála (ú) s sukanjem zviti: preja je še prerahla, treba jo bo bolj sesukati; sesukati več niti v eno sesúkan -a -o: sesukana nit, vrv
  18.      smúk  -a m () šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / žarg. voziti smuk tekmovati v smuku
  19.      smùk  medm. () 1. izraža hiter premik, skok: fantek je stisnil glavo med ramena in, smuk, skočil mimo vratarja v hišo; smuk za vogal in ni ga bilo več videti; on po šibo, jaz pa smuk pod mizo 2. nekdaj izraža smučarski pozdrav: smučarja, ki mu je prišel naproti, je veselo pozdravil: smuk!
  20.      smúka  -e ž (ú) vožnja po snegu s smučmi: snega je še dovolj za smuko; prijetna smuka / iti na smuko se smučat
  21.      smukáč  -a m (á) šport. športnik, ki goji smuk: je dober smukač; tekmovanje smukačev in slalomistov
  22.      smúkanje  -a s (ú) glagolnik od smukati: smukanje češenj, grozdnih jagod / smukanje lanu / jezilo jo je njegovo smukanje okrog nje
  23.      smukáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na smukače ali smuk: smukaška proga; smukaško tekmovanje / smukaške smuči
  24.      smúkati  -am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke 2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače // neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken smúkati se ekspr. 1. hodeč, premikajoč se sem in tja se narahlo drgniti ob kaj: pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme 2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše 3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema smukajóč -a -e: smukajoč se med drevjem, je izginil
  25.      smúke  smúk ž mn.) star. vsaka od drsnih ploskev sani, sank; sanica: smuke so se zlomile; les za smuke

   364 389 414 439 464 489 514 539 564 589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA