Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (4.639-4.663)


  1.      vbókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: vbokla ploskev; zrcalo je vboklo ♦ geom. vbokli kot vbočeni kot; prim. vbočiti ♪
  2.      vboklína  -e ž (í) prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter: vboklina na bradi; pločevina z vboklinami / vbokline in izbokline na cesti ♪
  3.      včási  prisl. (ȃ) star. včasih: včasi je srečal kakega znanca; okna so bila podnevi odprta, včasi še ponoči / včasi se je ukvarjala z vezenjem, zdaj ne vidi več dobro ♪
  4.      včléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote: v konstrukcijo včleniti okrasne elemente; včleniti v verigo še nekaj obročkov / ekspr. včleniti koga v verigo posrednikov // knjiž. vključiti: včleniti kaj v idejno zasnovo drame / prijatelji so ga včlenili v družbo; včleniti se v novo okolje včlénjen -a -o: biti dobro včlenjen v sosesko ♪
  5.      vdája  -e ž (ȃ) glagolnik od vdati se: očitali so mu prehitro vdajo prigovarjanju, ukazu / kljub bolezni ni hotel leči, ker bi ležanje pomenilo vdajo / prisiliti sovražnika k vdaji; izobesiti belo zastavo v znamenje vdaje / dekle je dovolj staro za vdajo ♪
  6.      vdájanje  -a s (ȃ) glagolnik od vdajati se: podpreti preobteženo desko zaradi vdajanja / vdajanje ukazom / vdajanje alkoholu ♪
  7.      vdájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost: razgret asfalt se je vdajal pod nogami; še malo pritisni, vrata se že vdajajo / preobtežena deska se vse bolj vdaja se upogiba 2. prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdajati se volji, ukazom koga // navadno v zvezi z v prenehavati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začenjati delati, živeti v skladu z razmerami: z občutkom lastne nemoči se je vdajal v svojo nesrečo; vdajati se v usodo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: vdajati se jezi, obupu; nikar se ne vdajaj skrbem in strahu, vse bo še dobro / vdajati se sanjam, spominom // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: vdajati se alkoholizmu, razvratu 4. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnika: sovražnik se je na več frontah vdajal; vojaki so se drug za drugim vdajali / vdajati se sovražniku 5. ekspr. ljubezensko se prepuščati partnerju: vdajala se mu je v ljubezni ● zastar. druge so se vdajale, ona je ostala sama so se poročale, možile; star. zima se ni še nič vdajala ni še nič popuščala vdajajóč se -a -e: zaprl se je sam vase, vdajajoč se svojim mislim in spominom; hoditi po vdajajočem se mahu ♪
  8.      vdáti se  vdám se dov., 2. mn. vdáste se in vdáte se; vdál se (á) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost: poskusil je na silo odpreti vrata, toda ključavnica se ni vdala; vrata so se hitro vdala / zaradi preobteženosti se je polica vdala upognila 2. prenehati ohranjati svojo voljo, stališče in začeti delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdati se prošnji, ukazu / ekspr. pod težo dokazov se je vdal, da je lagal je po nasprotovanju, zanikovanju priznal // navadno v zvezi z v prenehati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začeti delati, živeti v skladu z razmerami: vdati se v razmere, usodo / nič več se ne pritožuje, se je že kar vdal / v krščanskem okolju vdati se v božjo voljo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: ne vdaj se nepotrebni jezi; vdati se obupu in žalosti // izraža začetek dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: vdati se alkoholizmu, brezdelju, sanjarjenju / star. po končanem delu se je vse vdalo petju in veselju / vdati se alkoholu, mamilom 4. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnika: po dolgem boju so se vdali / vdati se sovražniku 5. s predčasnim prenehanjem igranja, tekmovanja zaradi premoči nasprotnika priznati svoj poraz: igralec, šahist se je vdal 6. ekspr. ljubezensko se prepustiti partnerju: v ljubezni se mu je vdala; vdala se mu je in spočela ● zastar. imeli so svate, hči se je vdala se je poročila, omožila; star. konec februarja se je mraz nekoliko vdal je popustil vdán -a -o 1. deležnik od vdati se: biti vdan v usodo; postati vdan pijači; vdano prenašanje trpljenja 2. ki čuti veliko čustveno naklonjenost in spoštovanje do koga, združeno s pripravljenostjo upoštevati njegovo voljo, potrebe, želje: ljubiti koga in mu biti vdan; bila mu je zvesta in vdana žena; biti komu pretirano, ekspr. slepo vdan; ekspr. bila mu je iz srca, od srca vdana / kot vljudnostna fraza na koncu pisma Te (te) pozdravlja Tvoj (tvoj) vdani prijatelj // ki vsebuje, izraža tako čustvo: vdan nasmeh, pogled; boječe, otroško vdan / vdana ljubezen; pesem izraža vdano občudovanje 3. ki nesebično in zvesto dela za dobro koga: vdani pomočniki, uslužbenci 4. ekspr. ki se trudi za dosego tega, kar izraža določilo: biti pretirano vdan redu; bila je vdana modi in posnemanju tujega / biti vdan plemenitim, človekoljubnim idealom; prisl.: vdano prenašati trpljenje ♪
  9.      vdéti  vdénem dov., vdêni vdeníte (ẹ́) 1. deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi: vdeti sukanec; volnena nit se težko vdene / vdeti v uho / vdeti v šivanko // deti kaj v ozko, tesno odprtino sploh: vdeti trak z naboji v strojnico; vdeti uhan v uho; vdeti vezalke v čevlje / vdeti žagico skozi luknjico / vdeti elastiko v pas 2. redko vstaviti, vložiti: vdeti list v pisalni stroj / vdeti šipo v okvir / vdeti vrata natakniti ● nar. gorenjsko kmalu se je pokazalo, da jo je vdel je pravilno naredil, se je pravilno odločil vdét -a -o: vdeta nit ♪
  10.      vdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od vdevati: vdevanje sukanca / vdevanje filma / vdevanje osnove ♪
  11.      vdévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. dajati kaj v uho šivanke tako, da pride skozi: spretno vdevati sukanec / vdevati v šivanko ♦ tekst. vdevati osnovo dajati osnovne niti skozi zanke, luknjice nitnic // dajati kaj v ozko, tesno odprtino sploh: vdevati vezalke v čevlje / vdevati elastiko v pas / nar. vdevati snope v kozolec zlagati 2. redko vstavljati, vlagati: vdevati zobe v čeljusti grabelj / vdevati drog v razpoke ledu vtikati ♪
  12.      vdólbenost  -i [u̯b] ž (ọ̑) značilnost vdolbenega: s temno barvo poudariti vdolbenost črk / redko rahla vdolbenost obokov usločenost, ukrivljenost ♪
  13.      vdólbsti  vdólbem [u̯b] dov., vdólbite in vdolbíte (ọ́) 1. z dolbenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vdolbsti luknje; vdolbsti srce, znamenje; vdolbsti v les, podlago / redko: kamnosek je vdolbel črke, napis v marmor vklesal; vdolbsti datum, ime v prstan vgravirati; vdolbsti okraske v steklo vbrusiti; pren. trpljenje mu je vdolblo v obraz globoke gube 2. narediti, izoblikovati kaj, navadno vbočenega, z odstranitvijo materiala, snovi na delu česa: vdolbsti jamice v mivko / voda izgine v luknji, ki jo je vdolbla v kamnit svet ● ekspr. pri smehu so se ji vdolble jamice v lica naredile vdólben -a -o: vdolbena votlina; stena je na sredini vdolbena; vdolbeno okrasje ♦ arheol. vdolbeno strgalo ♪
  14.      vdóren  in vdôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na vdor: vdorno mesto vode ♦ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode ♪
  15.      večéren  -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah ∙ zastar. večerna stran jezera zahodna ♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus ♪
  16.      vèčstoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. star več sto let: večstoletna bukev 2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje ♪
  17.      védnost  -i ž (ẹ́) 1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom 2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti // kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja 3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika 4. zastar. veda, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje ♪
  18.      véha 2 -e ž (ẹ́) 1. štrleč zeljni list: obirati vehe; pokladati živini vehe / zeljna veha // zelje, ki ne naredi glave: na polju so ostale samo vehe 2. star. širokokrajni klobuk: dal si je veho na glavo 3. star. omahljivec, neodločnež: ta človek je prava veha ♪
  19.      véhast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima vehe, štrleče liste: vehasto zelje / vehasti ohrovt ● star. vehast klobuk klobuk s širokimi, povešenimi krajci ♪
  20.      véjica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od veja: vejice se sušijo; odlomiti vejico; grm je pognal nove vejice; pušpanova, smrekova vejica / za klobuk zataknjena vejica / vejica asparagusa ∙ knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva; v rokah drži palmovo vejico kot simbol zmage 2. lingv. ločilo, ki označuje priredno razmerje v besedni zvezi, loči med seboj stavke iste povedi ter pristavek, vrinek od sobesedila: napisati vejico; v nalogi manjka nekaj vejic; stava vejice 3. nav. mn., knjiž. trepalnica: ima goste, črne vejice ◊ lov. zelena vejica navadno trikraki vršiček iglavca na levi strani klobuka kot lovsko stanovsko znamenje; vejica divjadi zelena vejica, ki se položi uplenjeni veliki divjadi pri pozdravu lovini na leva pleča ali levo perut; vejica plena zelena vejica, ki si jo lovec zatakne na desno stran klobuka ob uplenitvi velike divjadi; mat. decimalna vejica grafično znamenje, ki loči enice od desetin ♪
  21.      véjnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem: sekati veje z vejnikom 2. posušene mlade veje z listjem za krmo: položiti drobnici, srnjadi vejnik / pognojiti vinograd z vejniki ♪
  22.      veléti  -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se // v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj ♪
  23.      vèletrgovína  -e ž (ȅ-í) trgovina na debelo: ukvarjati se z veletrgovino / nabaviti v veletrgovini / tekstilna veletrgovina ♪
  24.      velévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride ♪
  25.      veličánstvo  -a s (ȃ) 1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva; njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo 2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu ♪

   4.514 4.539 4.564 4.589 4.614 4.639 4.664 4.689 4.714 4.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA