Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (4.239-4.263)


  1.      svilogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk: pospeševati svilogojstvo; razvoj svilogojstva ♪
  2.      svinjár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem prašičev: svinjar je že nakrmil prašiče; kravarji in svinjarji // star. svinjski pastir: svinjar žene prašiče skozi vas 2. slabš. kdor (rad) nespodobno, opolzko govori: je velik svinjar / kot psovka svinjar svinjski 3. slabš. ničvreden, malovreden človek: svinjar je, če zahteva toliko denarja / kot psovka zdaj si pa ti na vrsti, svinjar ♪
  3.      svínjski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma 2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo // nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina ● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga svínjsko prisl.: svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko ♪
  4.      svobôden  -dna -o prid., svobôdnejši (ó ō) 1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek // zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji 2. ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: mnogi afriški narodi še niso bili svobodni; svobodna domovina, država / svobodno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje, ki ga ne nadzoruje sovražnik; Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo 3. ki lahko izbira, se odloča po lastni volji: svoboden si, naredi po svoje / svoboden pri izbiri, odločitvi // ki je izraz volje, odločitve osebka samega: svobodno dejanje; svoboden in prisiljen / svobodna volja 4. ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: ujetniku, zaporniku so sporočili, da je svoboden / dobiti dovoljenje za svobodno gibanje 5. knjiž. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom; prost: danes ni nikogar doma, svoboden sem / prvo svobodno popoldne te obiščem 6. ki ni omejen s posebnimi predpisi, pravicami koga: svoboden razvoj gospodarstva; svobodno oblikovanje cen / v obdobju diktature tudi znanost ni svobodna 7. ki ni omejen, vezan s predpisanimi, urejenimi pravili, obrazci: svobodne pesniške oblike; svobodne skladbe; oblikovno svoboden 8. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: svoboden duh; vzgajati svobodne osebnosti / notranje svoboden človek 9. ekspr. ki ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: svobodna ženska / v oblačenju je precej svobodna; zgodba je na nekaterih mestih zelo svobodna / evfem. svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze 10. ki se popolnoma ne ujema s predlogo, originalom: svoboden prevod; umetnikov opis tega dogodka je precej svoboden 11. zastar., z rodilnikom osvobojen, prost, rešen česa: biti svoboden strasti, od strasti / dajatev svobodno posestvo posestvo brez obveznosti dajatev ● svobodni književnik književnik, ki se poklicno ukvarja s pisanjem literarnih del umetniške vrednosti; svobodni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je spet svoboden, na prostosti; ekspr. fant je še svoboden neporočen; ekspr. pusti mu svobodno pot da ravna po svojem preudarku; ekspr. pri tem je imel svobodne roke je lahko ravnal po svojem preudarku; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; publ. svobodno morje morje, z istimi pravicami dostopno vsem državam ◊ ekon. svobodna carinska cona prosta carinska cona; svobodna konkurenca konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; svobodna menjava dela s samoupravnimi sporazumi določena menjava storitev ali proizvodov zlasti negospodarskih dejavnosti; jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; lit. svobodni ritem, verz; navt. svobodna luka prosta luka; ped. svobodni razgovor učna metoda, pri kateri učenci pod učiteljevim vodstvom pripovedujejo o izkustvih z določenega področja; šol. svobodne aktivnosti, dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine svobôdno prisl.: svobodno govoriti, misliti; možnost svobodneje se razvijati; svobodno misleči ljudje ♪
  5.      svóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. obočen: stebri s svodnimi loki / svodna konstrukcija ♦ um. svodna pola obočna pola ♪
  6.      svoječásen  -sna -o prid. (á) star. nekdanji: svoječasni učitelj / poročal je o svoječasnem življenju te dežele svoječásno prisl. včasih, nekdaj: svoječasno so bila tukaj vrata ♪
  7.      svojevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati ♪
  8.      svórnik  -a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja 3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik ♪
  9.      svŕha  -e ž (r̄) zastar. namen: doseči uspeh je njegova glavna svrha / zbiranje kamnin v učne, znanstvene svrhe / uvajati nove postopke v svrho povečanja produktivnosti za povečanje ♪
  10.      šablonizácija  -e ž (á) glagolnik od šablonizirati: šablonizacija pouka ♪
  11.      šablonizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi ♪
  12.      šablónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno šablónsko prisl.: šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe ♪
  13.      šáh  -a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi // šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah 2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama ∙ ekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal 3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha ♪
  14.      šahírati  -am nedov. (ȋ) 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi ♪
  15.      šála  -e ž (á) 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares ● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto ♪
  16.      šampinjón  -a m (ọ̑) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone ♪
  17.      šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov ♪
  18.      ščepériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep ščepériti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek ♪
  19.      ščípati  -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í) 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte b) odstranjevati: ščipati poganjke 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz ● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz ♪
  20.      šêka  tudi šéka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta krava: v hlevu je mukala šeka; sivka in šeka ♪
  21.      šembíljski  -a -o prid. (ȋ) etn., v zvezi šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj ♪
  22.      šesterokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza ♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem ♪
  23.      šestílo  -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov ♪
  24.      šéstnajsti  in šestnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu šestnajst: ukrep je začel veljati šestnajstega oktobra / kmečki upori v šestnajstem [16.] stoletju od 1500 do 1600 / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan ♪
  25.      šestojánuarski  tudi šestojanuárski -a -o prid. (ȃ; ȃ) zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature ♪

   4.114 4.139 4.164 4.189 4.214 4.239 4.264 4.289 4.314 4.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA