Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (3.776-3.800)



  1.      rék  in rèk réka m (ẹ̑; ẹ́) 1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki // besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite 2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki ● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed
  2.      rékelc  -a [kǝl] m (ẹ̑) nižje pog. suknjič: obleči, sleči rekelc
  3.      reklámar  -ja m () ekspr. kdor se ukvarja z reklamo: sposoben, uspešen reklamar
  4.      rèkombinácija  -e ž (-á) knjiž. ponovna kombinacija: doseči drugačen učinek z rekombinacijo barv ◊ biol. preureditev genov, zlasti med redukcijsko delitvijo; fiz. ponovna združitev (poljubnega) pozitivno in negativno naelektrenega delca
  5.      rekordêrstvo  -a s () 1. dejstvo, da je kdo rekorder: bil je ponosen na sinovo rekorderstvo / zaradi rekorderstva bo odlikovan doseganja rekordov 2. nav. ekspr. ukvarjanje s čim zlasti zaradi doseganja rekordov: to ni več šport, ampak rekorderstvo
  6.      rekreácija  -e ž (á) 1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo // telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo delovnih ljudi; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija 2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve
  7.      rekreatívec  -vca m () šport. kdor se ukvarja s športom za rekreacijo: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreativci; namiznoteniški rekreativci
  8.      relígija  -e ž (í) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije // s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo 2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje
  9.      remedúra  -e ž () knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi
  10.      renčelíca  -e ž (í) nar. zahodno priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: z renčelico je naklestil kup vej
  11.      rénta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah dohodek od lastništva nepremičnin, vplačanega denarja: dobivati, imeti rento; živeti od rente / podpisati dogovor o dosmrtni renti; poškodovanec ima pravico do mesečne rente / prodati rento ♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja
  12.      represálija  -e ž (á) nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam; groziti z represalijami; surove represalije; okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi ♦ jur. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države // nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem
  13.      represíja  -e ž () knjiž. uporaba prisilnih ukrepov, sredstev za odpravljanje, onemogočanje kake dejavnosti, kakega stanja: v državi se je povečala represija; z represijo so skušali preprečiti politično organiziranje delavcev ◊ jur. kazenska represija kaznovanje; psih. represija nezavedno odrivanje nagonskih teženj, hotenj, čustev, ki niso sprejemljiva za zavest, v podzavest
  14.      represíva  -e ž () knjiž. dejavnost, ki se ukvarja z odpravljanjem ali zmanjševanjem posledic nesreč, požarov: sredstva za represivo; represiva in preventiva / požarna represiva
  15.      represíven 2 -vna -o prid. () nanašajoč se na represivo: preventivna in represivna požarnovarnostna služba / represivni ukrepi v zavarovalništvu
  16.      répro...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na reprodukcijo a) s tujko v drugem delu: repromaterial b) z domačo besedo v drugem delu: reprooddelek in repro oddelek; reprostroka in repro stroka
  17.      répromateriál  -a m (ẹ̑-) žarg., ekon. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala
  18.      réproveríga  in répro veríga -e ž (ẹ̑-í) publ. reprodukcijska veriga: negospodarnost v reproverigi
  19.      repúblika  -e ž (ú) 1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik: odpraviti monarhijo in razglasiti republiko / ljudska republika v kateri so produkcijska sredstva last delovnega ljudstva; socialistična republika // država s tako ureditvijo: vse sosednje države so priznale novo republiko; meje republike; predsednik republike; gospodarski razvoj republike / parlamentarna republika v meščanskodemokratičnih državah v kateri sta vlada in predsednik vlade podrejena parlamentu; Francija je z novo ustavo leta 1958 dobila peto republiko; dan republike praznik razglasitve AVNOJ-a za zakonodajno in izvršno ljudsko predstavniško telo 29. novembra 1943; predsednik, predsedstvo republike; red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja / Socialistična federativna republika Jugoslavija 2. enakopravna, relativno samostojna državna enota v sestavu federativno urejene države: jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini; enakopravnost republik; zadeve iz pristojnosti republike / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]; Socialistična republika Slovenija [SRS]; zbor republik in pokrajin // ozemlje, ki pripada tej enoti: prepotoval je že vso republiko ◊ jur. predsedniška republika v zahodnih državah v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko; zgod. beneška republika mestna država od začetka 9. do 18. stoletja s središčem v Benetkah
  20.      resníca  -e ž (í) 1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico 2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati 3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara 4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev 5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo 6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne // ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli ● resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona ◊ filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; jur. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk
  21.      resór  -ja in -a m (ọ̑) 1. v nekaterih državah delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi; prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice 2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih; gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek ∙ njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
  22.      respónder  -ja m (ọ̑) šol. naprava, s katero učenci sporočajo učitelju rešitve nalog, odgovore na vprašanja: izdelovati responderje; uporabljati responderje pri pouku / elektronski responder
  23.      restrikcíjski  tudi restríkcijski -a -o prid. (; í) knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika
  24.      restriktíven  -vna -o prid. () knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika ◊ jur. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen
  25.      rešêtast  -a -o prid. (é) 1. ekspr. luknjičast, preluknjan: rešetasta ponjava / rešetasta tkanina zelo redkaekspr. imeti rešetast spomin slab 2. knjiž. rešetkast: rešetasta ograja; rešetasta vrata

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA