Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (3.651-3.675)


  1.      psíhosomátika  -e ž (ȋ-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov ♪
  2.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  3.      ptíčarstvo  -a s (ȋ) ukvarjanje s ptiči, pticami: oče je bil navdušen za ptičarstvo ♪
  4.      publicístika  -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
  5.      púntaka  -e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj ♪
  6.      pustováti 2 -újem nedov. (á ȗ) zastar. pusto, samotno živeti: kaj bi tukaj pustoval, med ljudi pojdi ♪
  7.      púšelj  -šlja m (ú) nar. šop: pušelj sena / pušelj ključev / svatje s pušlji na suknjičih šopki ♪
  8.      puškár  tudi púškar -ja m (á; ȗ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci ♪
  9.      puškárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva ♪
  10.      rabínec  -nca m (ȋ) zastar. rabin: nauki rabincev ♪
  11.      rabíti  in rábiti -im nedov. (ȋ á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo // delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja 2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: partizani so uničevali vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja 4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce 5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom ● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; žarg. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva ◊ lingv. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi rábljen -a -o 1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime 2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka ♪
  12.      racioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od racionirati: racioniranje živil; strogi ukrepi racioniranja ♪
  13.      ráčina  -e ž (ā) račja luknja: izkopati račino; rak v račini ♪
  14.      ráčji 2 -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na rake: račje klešče / pod bregom je našel nekaj račjih lukenj / hoditi na račji lov na lov na rake; račje meso je okusno ◊ zool. račja kuga nalezljiva glivična bolezen potočnega raka; račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini ♪
  15.      račún 2 -a m (ȗ) nar. priprava za sekanje, obsekovanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: sekati z računom ♪
  16.      računovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: biti računovodja v velikem podjetju ♦ ekon. finančni, stroškovni računovodja ♪
  17.      računovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo ♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo // oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu ♪
  18.      račúnstvo  -a s (ȗ) nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje ♪
  19.      radikálen  -lna -o prid., radikálnejši (ȃ) 1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode ♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo // ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor 2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota radikálno prisl.: radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik ♪
  20.      rádio  -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio ♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove ♪
  21.      rádioamatêr  -ja m (ā-ȇ) kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev ♪
  22.      rádiobiologíja  -e ž (ā-ȋ) biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije ♪
  23.      rádiodifuzíja  -e ž (ā-ȋ) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija ♪
  24.      radiofoníja  -e ž (ȋ) teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo ♪
  25.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA