Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (351-375)


  1.      nalúknjati  -am dov. (ȗ) narediti luknjo, luknje: naluknjati desko nalúknjan -a -o: žleb je trhel in naluknjan ♪
  2.      napúkati  -am dov. (ū) nar. napuliti: v vrtu je napukal redkvic ♪
  3.      nasmúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal ♪
  4.      nasúkati  -am in -súčem dov., tudi nasukájte; tudi nasukála (ú) 1. s sukanjem spraviti na kaj: nasukati malo vate na paličico // ekspr. nakodrati, naviti: nasukati brke, lase 2. ekspr. ogoljufati, prevarati: pošteno so te nasukali; nasukali so ga za dediščino nasúkan -a -o 1. deležnik od nasukati: nasukani brki; nasukana preja 2. ekspr. zvit, prebrisan: fant je zelo nasukan ♪
  5.      nasukljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nakodrati, naviti: nasukljati lase (v kodre) nasuklján -a -o: nasukljani brki, kodri ♪
  6.      náuk  -a [nau̯k] m (á) 1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o celicah, dednosti, grbih, toploti, valovanju, zvoku; nauk o človeku // ta sistem spoznanj, vezan na določeno osebo, na določeno področje: Kopernikov heliocentrični nauk; to je dogmatični nauk cerkve 2. nav. ekspr. pouk, nasvet: izpolniti, upoštevati nauke staršev; hvaležen mu je za ta nauk / dati komu dober, koristen nauk; deliti nauke vsem ljudem / ravnati se po naukih vzgojiteljev / lepi, zlati nauki / moralni nauk / ta neuspeh naj ti bo nauk za bodočnost 3. nav. mn., zastar. šola, študij: dokončati nauke / obesiti nauke na kljuko / sprejeti koga v nauk v uk ● nar. iti k nauku popoldanskemu cerkvenemu opravilu; ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; raba peša oznanjevati, širiti, učiti krive nauke kar vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno ◊ lit. nauk kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati; rel. krščanski nauk pouk o krščanskih resnicah ♪
  7.      nèkonstruktíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni konstruktiven: nekonstruktivni pogovori; nekonstruktivna kritika ♪
  8.      nèprelúknjan  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni preluknjan: nepreluknjan list papirja; nepreluknjana žoga ♪
  9.      nèproduktíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni produktiven: dejal je, da je umsko delo neproduktivna dejavnost / neproduktivna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje / gospodarsko produktivni in neproduktivni poklici nedonosni; tako gospodarjenje je neproduktivno; ekspr. pri delu je neproduktiven malo naredi ♦ ekon. neproduktivno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti ♪
  10.      nèproduktívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neproduktivnega: neproduktivnost nekaterih zemljišč ♪
  11.      nèreduktibílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki se ne da speljati na nižjo logično ravnino: po Sartru je misel samostojna in nereduktibilna ♪
  12.      nèsúkan  -a -o prid. (ȅ-ú) tekst. ki ni sukan: nesukana preja ♪
  13.      neúk  -a -o prid. (ȗ ū) star. neizobražen, nešolan: razumeli so ga brez težave tudi neuki ljudje / v teh stvareh je precej neuk neveden, nepoučen ♪
  14.      nèukanljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizpodbiten, nedvomen: neukanljiv dokaz ♪
  15.      nèukinljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) publ. neodpravljiv: neukinljivo protislovje ♪
  16.      nèuklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da ukloniti: neuklonljiv človek / neuklonljiv ponos / borili so se z neuklonljivo voljo ♪
  17.      nèuklonljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost neuklonljivega človeka: glas o njegovi neuklonljivosti se je razširil daleč okrog / občudovali so neuklonljivost njegove volje ♪
  18.      neúkost  -i ž (ū) star. neizobraženost, nevednost: zaradi svoje neukosti niso razumeli njegovih besed / ostajati v neukosti ♪
  19.      neukréten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja ♪
  20.      nèukročèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani ♪
  21.      nèukrôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh ♪
  22.      nèukrotljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi // nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza nèukrotljívo prisl.: neukrotljivo se boriti; govorila je kar naprej, neukrotljivo ♪
  23.      nèukrotljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. neukrotljiv človek: pri tem neukrotljivcu te vedno kaj preseneti ♪
  24.      nèukrotljívka  -e ž (ȅ-ȋ) ženska oblika od neukrotljivec: razbrzdanka in neukrotljivka je bila ♪
  25.      nèukrotljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neukrotljivega: neukrotljivost živali / ekspr.: pritožbe zaradi fantove neukrotljivosti; mladostna neukrotljivost ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA