Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
uk (276-300)
- kukavíčnica in kúkavičnica -e ž (ȋ; ú) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae ♪
- kukavíčnik in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (ȋ; ú) bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia ♪
- kúkec -kca m (ȗ) 1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav: v baraki je polno kukcev in drugega mrčesa 2. ekspr. žuželka, hrošč, črv: zbirati kukce ♪
- kúkma -e ž (ȗ) nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop ♪
- kúkmak -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak ♪
- kúkmast -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno, v zvezi s kokoš čopast ♪
- kukovičnik gl. kukavičnik ♪
- kúks -a m (ȗ) ekon., jur., nekdaj delež družabnika rudarske družbe: lastnik kuksa ♪
- kukú -ja m, tudi neskl. (ȗ) posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev ♪
- kúkú medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem ♪
- kúkúc medm. (ȗ-ȗ) otr., pri igri izraža opozorilo nase: odkrije si obraz in reče otroku: kukuc ♪
- kúkúk medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: po gozdu odmeva: kukuk, kukuk 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kukuk, me vidiš? ♪
- kukurícati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr., redko kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču ♪
- kukurícniti -em dov. (í ȋ) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin ♪
- kukuričnják -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln ♪
- kukuríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kukuru: petelin je glasno kukurikal ♪
- kukurú medm. (ȗ) posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši ♪
- kúluk -a m (ȗ) v stari Jugoslaviji obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti: odrediti kuluk; pren., ekspr. veliko so jih pozaprli in nagnali na kuluk ♪
- lúk -a m (ȗ) nar. vzhodno čebula: jesti luk in kruh; puliti luk ♪
- lùk medm. (ȕ) posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino: luk, luk, luk, teče iz steklenice / šalj. on ga pa rad luk luk pije (alkoholne pijače) ♪
- lúka -e ž (ú) kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij: ladja se bliža luki; ladje so zasidrane v luki; pristanek v luki / izvozna luka za boksit; ladja je priplula v svojo matično luko; petrolejska luka; trgovska, vojna luka / redko rečna luka pristanišče ♦ navt. luka veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi; prosta luka izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada ♪
- lukálnica -e ž (ȃ) zastar. odprtinica, linica: pogledati skozi lukalnico / naredil si je lukalnico v steni, vratih ♪
- lukamatíja -a in -e m (ȋ) šalj. vlak: ali je lukamatija že odpeljal ♪
- lukamatíja -e ž (ȋ) šalj. lokomotiva: lukamatija je sopihala čez most ♪
- lúkar -ja m (ȗ) nar. vzhodno kdor prideluje ali prodaja čebulo; čebular: lukarji imajo letos dober pridelek ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376