Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (2.551-2.575)



  1.      nèmóder  -dra -o prid. (-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki
  2.      nèmodêren  -rna -o prid. (-ē) ki ni moderen: nemoderni čevlji; nositi nemoderen klobuk / to je nemoderen človek
  3.      nèmóten  -a -o prid. (-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati
  4.      némščina  -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezikalingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine
  5.      nemúden  -dna -o prid. (ū) star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrep nemúdno prisl. nemudoma: nemudno odpotovati, poslati
  6.      nènasílen  -lna -o prid. (-) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni
  7.      nèobstojèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari
  8.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  9.      nèodložljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj
  10.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  11.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
  12.      nèpazljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev
  13.      nèpedagóški  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni pedagoški: nepedagoški ukrep / pedagoški in nepedagoški poklici
  14.      nèpogréšen  -šna -o prid. (-ẹ̄) star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih
  15.      nèpoklícen  -cna -o prid. (-) ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine nèpoklícno prisl.: nepoklicno se ukvarjati s čim
  16.      nèpopáčen  -a -o prid. (-) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca
  17.      nèpotvórjen  -a -o prid. (-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega
  18.      nèpredméten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost ● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičenšol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
  19.      nèprikládnost  -i ž (-á) neprimernost: opozarjali so ga na neprikladnost novega ukrepa
  20.      nèprilagojênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost
  21.      nèrazpoložênje  -a s (-é) 1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa 2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje ● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti
  22.      nèréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni reden: pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden; neredno plačevanje dolga / neredna prehrana ♦ med. neredna menstruacija
  23.      nèrédnost  -i ž (-ẹ́) značilnost nèrédnega: nerednost pouka / nerednosti v poslovanju
  24.      nèrentabílen  -lna -o prid. (-) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati
  25.      nèsistemátičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva

   2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA