Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (201-225)


  1.      hórùk  medm. (ọ̑-ȕ) pri skupnem dvigu, premiku česa težkega izraža spodbudo: vzdignimo, horuk; ho(oo)ruk / mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf; sam.: trikratni horuk za komandanta delovne brigade ♪
  2.      hùk  medm. (ȕ) posnema glas pri kolcanju: kdo le misli name, huk ♪
  3.      húkanje  -a s (ȗ) glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov ♪
  4.      húkati  -am nedov. (ȗ) 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali ♪
  5.      húkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: hukniti v mrzle roke / hukniti v ogledalce 2. oglasiti se z glasom hu: sova je huknila / veter hukne ♪
  6.      indúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž. sklepanje iz posameznega na splošno: pri pouku uporabljati indukcijo; priti do zaključkov z indukcijo; indukcija in dedukcija 2. elektr. pojav, pri katerem nastane električna napetost zaradi spreminjanja magnetnega pretoka: izkoriščati indukcijo / lastna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; medsebojna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi ◊ mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število ♪
  7.      indukcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indukcijo: indukcijski dokaz / indukcijska metoda induktivna metoda / indukcijski motor motor na izmenični električni tok; indukcijski števec števec, ki deluje na izmenični električni tok; indukcijsko segrevanje ♪
  8.      induktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indukcijo: induktivni postopek; induktivna metoda; induktivno sklepanje / induktivni padec napetosti; induktivna upornost; induktivno segrevanje indukcijsko segrevanje induktívno prisl.: induktivno presojati, sklepati ♪
  9.      induktívnost  -i ž (ȋ) fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi: enota induktivnosti / dušilka ima veliko induktivnost ♪
  10.      indúktor  -ja m (ú) elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti ♪
  11.      ínfrastruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij ♪
  12.      instrúkcija  in inštrúkcija -e ž (ú) nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti instrukcije; zahtevali so pismene instrukcije; instrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne instrukcije ♦ elektr. instrukcije za (elektronski) računalnik ♪
  13.      instrukcíjski  tudi instrúkcijski in inštrukcíjski tudi inštrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na instrukcijo: instrukcijsko delo / instrukcijski prostor ♪
  14.      instruktáža  tudi inštruktáža -e ž (ȃ) publ. dajanje navodil, napotkov (za delo, dejavnost), poučevanje: opravljati instruktažo; tehniška instruktaža delavcev; instruktaža za popisovalce ♪
  15.      instruktíven  tudi inštruktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. poučen, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven ♦ jur. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa ♪
  16.      instrúktor  in inštrúktor -ja m (ú) 1. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični instruktor 2. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: instruktor letenja, padalstva; instruktor za odbojko ◊ voj. vojaški instruktor oficir strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade ♪
  17.      instrúktorica  in inštrúktorica -e ž (ú) ženska oblika od instruktor ♪
  18.      instrúktorski  in inštrúktorski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na instruktorje: instruktorske obveznosti / instruktorska skupina ♪
  19.      inštrúkcija  -e ž (ú) poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati ♪
  20.      inštrúktor  -ja m (ú) kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil ♪
  21.      inštrúktorica  -e ž (ú) ženska, ki poučuje izven šole: profesor ji je nasvetoval inštruktorico za latinščino ♪
  22.      inštrúktorski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na inštruktorje: inštruktorsko delo / inštruktorski honorar ♪
  23.      introdúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž., redko uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa ♦ muz. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu 2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd ♪
  24.      izcúkati  -am tudi scúkati -am dov. (ú ȗ) pog. izpuliti, izvleči: izcukati nitko iz blaga / v pretepu so mu izcukali polovico las populili; prim. scukati ♪
  25.      izlúknjati  -am tudi zlúknjati -am dov. (ȗ) redko preluknjati: izluknjati papir izlúknjan tudi zlúknjan -a -o: od moljev izluknjana obleka ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA