Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
uk (1.839-1.863)
- kljúčica -e ž (ú) redko kljukica: ključica vrat ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin ♪
- kljún -a m (ȗ) 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika // nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga ● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ◊ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z
rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
- klôbka tudi klôpka -e ž (ó) redko klobčič: odviti klobko sukanca / maček spi zvit v klobko / stala je sredi klobke svojih otrok ♪
- klôbko -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ȍ ȁ) star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko ♪
- klobučár -ja m (á) izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke ♪
- klobučárka -e ž (á) izdelovalka klobukov: naročila je klobuk pri znani klobučarki ♪
- klobúčast -a -o prid. (ú) ekspr. podoben klobuku: klobučaste krošnje dreves ♪
- klobúček -čka m (ū) manjšalnica od klobuk: na glavo si je dala klobuček; ima črn klobuček / jurčki s sivimi klobučki ♪
- klobúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili ◊ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir ♪
- klobučevína -e ž (í) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih, navadno volnenih vlaken ali zajčjih dlak: klobuk iz klobučevine / volnena klobučevina ♪
- klobúčnica -e ž (ȗ) škatla za klobuk: spraviti klobuk v klobučnico ♪
- klobučnják -a m (á) 1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak 2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak ♪
- klobúštra -e ž (ȗ) 1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi 2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro ♪
- kloféta tudi klofêta -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: ima raztrgano obleko in klofeto na glavi; preluknjana klofeta // klobuk sploh: dajte z glave svojo klofeto, gospod ♪
- kméčki -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo ◊ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta;
bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; jur. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica kméčko prisl.: kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega ♪
- kmetíjec -jca m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom: kmetijci in gozdarji / klub mladih kmetijcev ♪
- kmetíjstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom: v kmetijstvu so dosegli lepe uspehe / živi od kmetijstva / industrializacija in kolektivizacija kmetijstva / oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo ♪
- kmetoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce ♪
- kmetoválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom ♪
- kmetovánje in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
- kneževáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti knez, vladati kot knez: kneževal je več let / tukaj je kneževal slovenski knez ♪
- knjigotiskár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s knjigotiskom: razpisati delovno mesto knjigotiskarja ♪
- knjigotŕžec -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
- knjigovéštvo -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig: posvetil se je knjigoveštvu ♪
- knjigovéz -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez ♪
1.714 1.739 1.764 1.789 1.814 1.839 1.864 1.889 1.914 1.939