Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uk (151-175)

151.      cukrenína  -e ž (í) star. sladkarija: ves zamaknjen je gledal pisano cukrenino ♪
152.      cukrénka  -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo ♪
153.      cúkrov  -a -o prid. (ú) pog. sladkoren: piti cukrovo raztopino ♪
154.      cúkrovka  -e ž (ú) pog. sladkorna bolezen: napadla ga je cukrovka ♪
155.      číbuk  -a m (ȋ) v orientalskem okolju pipa z dolgo cevjo: prižgati čibuk; pijeta kavo in kadita iz dolgih čibukov ♪
156.      čítluk  -a m (ȋ) zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu ♪
157.      črnobúkvar  -ja m (ȗ) po ljudskem verovanju kdor čara s knjigami, ki imajo čarovno moč ♪
158.      črnosúknjar  -ja m (ȗ) slabš. duhovnik: moj mož ne mara črnosuknjarjev ♪
159.      črnosúknjež  -a m (ȗ) slabš. duhovnik: pridige črnosuknježev ♪
160.      čúk  -a m (ū) 1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno 2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje 3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov ♪
161.      čúkast  -a -o prid. (ū) ekspr. neprijazen, mrk: kje si staknil tega čukastega človeka; čuk čukasti / čukast pogled čúkasto prisl.: ne glej tako čukasto ♪
162.      čúkati  -am nedov. (ū ȗ) 1. oglašati se z votlim, kratkim glasom: sove skovikajo in čuki čukajo 2. pog., slabš. pripovedovati, navadno kaj neprijetnega: pojdi čukat starim babam, jaz te ne bom poslušal ♪
163.      čúkec  -kca m (ȗ) 1. manjšalnica od čuk: čukec je zletel iz dupla 2. ljubk. otrok: daj že čukca spat / kot nagovor ti moj mali čukec ♪
164.      čúkla  -e ž (ȗ) alp. zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota: kjer je trša kamnina, nastajajo čukle; čukla na grebenu ♪
165.      dedúkcija  -e ž (ú) knjiž. sklepanje iz splošnega na posamezno: dedukcija in indukcija; napraviti dedukcijo; priti do zaključkov z dedukcijo / publ. ni soglašal z njegovimi dedukcijami ♪
166.      dedukcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dedukcijo: dedukcijski dokaz / dedukcijska metoda poučevanja deduktivna ♪
167.      deduktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. osnovan na dedukciji: deduktivni postopek; deduktivna metoda; deduktivno sklepanje / priti do rezultatov po deduktivni poti deduktívno prisl.: deduktivno presojati ♪
168.      deduktivízem  -zma m (ȋ) publ. enostranska, shematična deduktivna obravnava problemov: njegovo dokazovanje je očiten deduktivizem ♪
169.      denuklearizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje ♪
170.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
171.      destruktíven  -vna -o prid. (ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj ♪
172.      destruktívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost destruktivnega: obsoditi destruktivnost take politike ♪
173.      dolgosúknjar  -ja [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: kdo pa je tisti dolgosuknjar ♪
174.      dolgosúknjež  -a [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: bradat dolgosuknjež ♪
175.      drobnolúknjičav  -a -o prid. (ȗ) ki ima drobne, majhne luknjice: drobnoluknjičava opeka ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251