Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
uk (101-125) ![](arw_left.gif)
- ázbuka -e ž (ȃ) ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke ♪
- bašibozúk -a m (ȗ) v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov ♪
- bazúka -e ž (ȗ) voj. ročno protioklopno orožje z izstrelki na raketni pogon: uničiti tank z bazuko ♪
- búka 1 -e ž (ȗ) zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje ♪
- búka 2 -e ž (ú) star., v zvezi gluh kakor buka zelo gluh ♪
- bukáč -a m (á) nar. nočna močvirska ptica; bobnarica: bukač buka v močvirju; jata bukačev ♪
- búkanje -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj ♪
- búkati -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka ♪
- búkati se -am se nedov. (ū ȗ) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka ♪
- bukét -a tudi buké -ja m (ẹ̑) 1. zastar. šopek: buket rdečih kamelij 2. agr. vonj vina; cvetica: muškatov buket; buket starega vina ♪
- bukéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino ♪
- búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
- bukiníst -a m (ȋ) v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini ♪
- bukle gl. bouclé ♪
- búkniti -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
- bukóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori ♪
- bukólik -a m (ọ́) lit. pesnik bukoličnih pesmi ♪
- bukólika -e ž (ọ́) lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje: stihi Vergilovih bukolik ♪
- búkov -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič ♪
- búkovec -vca m (ú) redko bukov gozd: hoditi po bukovcu ♪
- búkovica -e ž (ú) bukov žir: nabirati bukovico ♪
- bukovína in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine ♪
- búkovje -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje ♪
- búkovka -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko ♪
- búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226