Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ujetje (4)

1.      ujétje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od ujeti: ujetje živali / ujetje vohuna / ujetje pravega trenutka 2. zastar. ujetništvo: uiti iz ujetja; biti dve leti v ujetju ♪
2.      hòp  medm. (ȍ) 1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico // izraža skok: hop na konja; hop hop 2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam ♪
3.      hòpla  medm. (ȍ) 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, no, hopla 2. izraža nagel prijem, ujetje pri padcu: hopla, padel boš ♪
4.      šàp  medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪