Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (76-100)


  1.      sòujétnik  tudi sòujetník -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-í) ujetnik v razmerju do drugega ujetnika: pomagati soujetnikom ♪
  2.      spodbujeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor spodbuja: bil mu je spodbujevalec in svetovalec pri delu; spodbujevalec mladine ♪
  3.      spodbujeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki spodbuja: spodbujevalni klici / spodbujevalni učinek tablet spodbujeválno prisl.: uspeh je vplival nanj spodbujevalno ♪
  4.      spodbujeválnik  -a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca: bolniku so vstavili spodbujevalnik / srčni spodbujevalnik ♪
  5.      strújen  -jna -o prid. (ȗ) navt., v zvezi strujno sidro sidro, ki zasidrani ladji preprečuje, da bi zaradi vetra, morskih tokov spremenila smer ♪
  6.      strújenje  -a s (ū) glagolnik od strujiti: strujenje vode, zraka / strujenje mišljenja ♪
  7.      tuje...  prvi del zloženk nanašajoč se na tuj: tujejezičen, tujenaroden, tujevladje ♪
  8.      tújec  -jca m (ú) 1. kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: deželo so zasedli tujci; jezika tujca ni nihče razumel; tujci in tujke / ekspr. v deželi že stoletja gospodari tujec // pripadnik tuje države: v hotelu plačujejo tujci višjo ceno ♦ tur. knjiga tujcev knjiga, v katero se vpisujejo gostje iz tuje države 2. tuj, neznan človek: večini prebivalcev sem še tujec // tuj človek, ki ni seznanjen z okoljem: v tem delu mesta sem tujec, zato mi ulice niso znane ∙ ekspr. ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za dogodek, novico 3. tuj, nerazumljen človek: postati tujec v lastni družini / biti sam sebi tujec ♪
  9.      tujejezíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuji jezik: tujejezični prebivalci / tujejezične knjige / tujejezični zapis besede ♦ šol. tujejezični pouk pouk, ki ni v maternem jeziku ♪
  10.      tújek  -jka m (ū) 1. telo, košček snovi, ki pride v organizem in se z njim biološko ne uskladi, poveže: tujek mu je padel v oko; odstraniti tujek z operacijo; iver, prah in drugi tujki / presajena ledvica ni ostala tujek 2. ekspr. kar je kje tuje, od okolja različno: ta četrt je tujek v mestu / miselni tujek ♪
  11.      tujenároden  -dna -o prid. (á) knjiž. tuj, drugonaroden: tujenarodni priseljenci ♪
  12.      tujeprášen  -šna -o prid. (ȃ) agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste: tujeprašna rastlina ♪
  13.      tujeródec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je tujega rodu, tuje narodnosti: s tujerodci naseljeno obmejno področje; asimilacija tujerodcev ♪
  14.      tujeróden  -dna -o prid. (ọ̄) knjiž. 1. ki je tujega rodu, tuje narodnosti: tujerodno prebivalstvo / tujerodni priimek 2. redko tuj, neznačilen: tujerodna prvina drame ♪
  15.      tujeródka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od tujerodec: njegova žena je tujerodka ♪
  16.      tujevérec  -rca m (ẹ̑) redko drugoverec: strpnost do tujevercev ♪
  17.      tujevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) redko ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine ♪
  18.      tujezémec  -mca m (ẹ̑) knjiž. inozemec, tujec: nezaželeni tujezemci ♪
  19.      tujezémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. inozemski, tuj: tujezemski filmi / tujezemske rastline ♪
  20.      utrújenec  -nca m (ú) ekspr. utrujen človek: pomagati utrujencem na pohodu / življenjski utrujenci in naveličanci ♪
  21.      utrújenost  -i ž (ú) stanje utrujenega človeka: utrujenost nastopi, se pojavi, poneha; začutiti utrujenost; od utrujenosti ne more zaspati; zaradi utrujenosti hoditi počasneje; prijetna, velika, ekspr. smrtna utrujenost; kazati znake utrujenosti / duševna, telesna utrujenost / mišična utrujenost; živčna utrujenost; čutiti utrujenost v nogah ♦ teh. utrujenost kovine, materiala stanje kovine, materiala, ko zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost ♪
  22.      utrújenosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala ♪
  23.      utrujeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki utruja: utrujevalna taktika ♪
  24.      vzbujeválen  -lna -o prid. (ȃ) elektr. vzbujalen: vzbujevalni tok; vzbujevalna napetost ♪
  25.      vzbujeválnik  -a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnik: imeti vzbujevalnik / srčni vzbujevalnik ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA