Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (4.842-4.866)


  1.      prótidokàz  -áza m (ọ̑-ȁ ọ̑-á) dokaz, ki nasprotuje določenemu dokazu: navesti protidokaze ♪
  2.      prótifitóftoren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̑) v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih protifitoftorne službe ♪
  3.      prótihrúpen  -pna -o prid. (ọ̑-ȗ) ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita ♪
  4.      prótiigrálec  -lca [u̯c] m (ọ̑-ȃ) ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist ♪
  5.      prótikorozíjski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) metal. ki preprečuje korozijo: protikorozijska sredstva / protikorozijska odpornost ♪
  6.      prótinačŕt  -a m (ọ̑-ȓ) načrt, ki nasprotuje določenemu načrtu: skupina strokovnjakov je izdelala protinačrt ♪
  7.      prótinapétost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) elektr. napetost, ki deluje proti določeni napetosti: meriti protinapetost generatorja ♪
  8.      prótiobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba ♪
  9.      prótiplínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki varuje pred (strupenimi) plini: protiplinsko zaklonišče / protiplinska maska plinska maska ♪
  10.      prótiprášen  -šna -o prid. (ọ̑-ā) ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest ♪
  11.      prótiprêdlog  -óga m (ọ̑-é ọ̑-ọ́) publ. predlog, ki nasprotuje določenemu predlogu; nasprotni predlog: skupina je objavila svoje protipredloge ♪
  12.      prótirevolucionár  -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev ♪
  13.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
  14.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
  15.      prótisónčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala ♪
  16.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
  17.      prótistrúp  -a m (ọ̑-ȗ) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin ♪
  18.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
  19.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
  20.      prótivétrn  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon ♪
  21.      protívnik  -a m (ȋ) star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik ♪
  22.      prótivohúnski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: protivohunska služba ♪
  23.      prótivohúnstvo  -a s (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji ♪
  24.      protomédik  -a m (ẹ̄) nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik ♪
  25.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika ♪

   4.717 4.742 4.767 4.792 4.817 4.842 4.867 4.892 4.917 4.942  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA