Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (4.651-4.675)


  1.      prikljúček  -čka m (ȗ) 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek // priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo // priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje // kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti ● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu ◊ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid ♪
  2.      prikljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora ♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred ♪
  3.      priključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: priključevati vagone 2. povezovati z omrežjem: priključevati gospodinjske aparate / ne priključuj radijskega sprejemnika vklapljaj, vključuj // povezovati s čim sploh: priključevati nove hiše na plinovod, toplovod 3. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: priključevati občini manjše kraje priključeváti se začenjati biti skupaj s kom: po poti so se jim priključevale nove skupine; priključeval se je različnim družbam // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridruževati se: priključevati se partizanom / priključevati se odporniškemu gibanju ● publ. priključujem se vašemu mnenju soglašam z vami ♪
  4.      prikljúvati  -am in -kljújem tudi prikljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prikljúval tudi prikljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem priti: piščanec (se) prikljuje iz jajca ∙ ekspr. ko se je udomačil, so prikljuvale na dan napake so se pokazale ♪
  5.      prikmetováti  -újem in prikmétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) s kmetovanjem priti do česa: prikmetoval je toliko, da bo lahko plačal davke ♪
  6.      prikóličar  -ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev 4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev ♪
  7.      prikováti  -kújem dov., prikovál (á ú) 1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal prikován -a -o: bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno ♪
  8.      prikrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajševati delavce za plačo / s slabim repertoarjem prikrajševati občinstvo za umetniški užitek 2. redko skrajševati: prikrajševati vršičke ♪
  9.      prikrojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prikrojuje: prikrojevalec povesti; pren., ekspr. prikrojevalec človeških usod ∙ redko prikrojevalec moških oblek krojilec ♪
  10.      prikrojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vsebinsko spreminjati glede na kaj: opise je prikrojeval glede na svoje doživljaje; resnico prikrojuje po svoje 2. popravljati kroj, ukrojenost česa: ukrojene obleke je morala na več mestih prikrojevati / redko sama je prikrojevala in šivala obleke krojila ♪
  11.      prikrojíti  -ím dov., prikrójil (ȋ í) 1. vsebinsko spremeniti glede na kaj: odgovor je prikrojil tako, da je bil jasen in razumljiv vsem; prikrojiti podatke tako, da so uporabni; prikrojiti navodila po svoje / prikrojiti tuje ideje domačim razmeram prilagoditi; besedilo je za tisk nekoliko prikrojil priredil 2. redko ukrojiti, skrojiti: sama je prikrojila obleko prikrojèn -êna -o: način življenja je prikrojen razmeram; imela je lepo prikrojeno obleko; nova stanovanja so prikrojena vsem potrebam ♪
  12.      prikupováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: veseli obraz ga je prikupoval ljudem / zadnja novica ji ni prikupovala misli na poroko 2. dokupovati: posojal je denar in prikupoval zemljišča prikupováti se prizadevati si pridobiti naklonjenost koga, navadno z besedami, darili: tudi njemu se je prikupovala; prikupovati se z ovajanjem / ali naj ti prinesem drv, se ji je prikupoval // pridobivati si naklonjenost koga: zaradi prijaznosti se je prikupovala vsem povrsti ♪
  13.      prilágati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven prilágati se zastar. prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju ♪
  14.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje ♪
  15.      prilagojeváti  -újem nedov. (á ȗ) prilagajati: prilagojevati naselja pokrajini / učitelj mora prilagojevati razlago učenčevim sposobnostim / prilagojevati se na življenje v vodi / prilagojevati se drug drugemu / priseljenci so se postopoma prilagojevali domačinom; svetovnonazorsko se prilagojevati ♪
  16.      prilástek  -tka m (ȃ) 1. lingv. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze: določiti prilastek / desni ki stoji za odnosnico, levi prilastek ki stoji pred odnosnico; neujemalni prilastek ki se v sklonu ne ujema z odnosnico; ujemalni prilastek ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico 2. knjiž. atribut: neodvisna država z vsemi prilastki / delo si lasti prilastek modernosti / salon z vsemi prilastki meščanske udobnosti ♪
  17.      prilastováti si  -újem si nedov. (á ȗ) zastar. prilaščati si: prilastovati si denar / prilastovali so si zemljo, ki ni bila nikoli njihova prilastováti pripisovati, prisojati: toliko domišljije mu niso prilastovali ♪
  18.      priléči se  -léžem se dov. in nedov., prilézi se prilézite se; prilégel se prilêgla se; nam. priléč se in prilèč se (ẹ́ ẹ̑) 1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje: mleko, vino se ti bo prileglo / pohvala se mu je prilegla; zjutraj se mi prileže poležati; prileže se ti, da te pomilujejo / prava kava se zmeraj prileže / zdajle bi se mi prilegel kozarec vina rad bi ga popil; ekspr. majhna podpora bi se mi prilegla rad bi jo dobil 2. pri namestitvi priti v dotik s čim po vsej površini: obleka se je tesno prilegla telesu / palice so se prilegle v zarezo ● nekaj se čevlji priležejo nogi, nekaj se privadi noga čevlju po obliki, velikosti prilagodijo; zastar. ta vzdevek se mu je dobro prilegel je bil primeren, ustrezen zanj prilégel -êgla -o bot. ki se prilega deblu, steblu: prilegli listi; ciprese s pokončnimi prileglimi vejami ♪
  19.      prilépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: prilepljati znamke / samice prilepljajo ikre na vodne rastline pritrjujejo; pren., ekspr. delu so prilepljali različne ideološke etikete // ekspr. močno pritiskati: prilepljati obraz na rešetke celice; prestrašen otrok se je prilepljal k materi 2. ekspr. dodajati, pridajati zlasti kaj nepotrebnega: drami ni potrebno prilepljati komentarja ● ekspr. prilepljali so mu različna posmehljiva imena dajali; ekspr. vsi so prilepljali oči na polne krožnike jih nepremično gledali prilépljati se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se prileplja na podplate; lasje so se ji prilepljali k čelu ∙ ekspr. čutil je, kako se mu noge prilepljajo k tlaku kako težko hodi ♪
  20.      priličeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prilagajati: priličevati napev novemu besedilu ♪
  21.      prilikováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. prilagajati: svoje nazore je rad prilikoval nazorom drugih ♦ biol. prilikovati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; asimilirati; lingv. glasovi se prilikujejo glasovnemu okolju se prilagajajo glede na vrsto glasov 2. star. primerjati: prilikovati pašnike in stepe / prilikovati hudobijo kvasu; prilikoval se je čebeli ♪
  22.      prilízniti se  -em se dov. (í ȋ) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil // ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti ♪
  23.      prilizoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se prilizuje: prilizovalce je sovražil ♪
  24.      prilizoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se prilizuje: preračunljiva prilizovalka ♪
  25.      prilizováti se  -újem se nedov. (á ȗ) izkazovati komu pretirano prijaznost, hvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: če kaj potrebuje, se mi začne prilizovati; prilizovati se direktorju prilizujóč se -a -e: prilizujoči se ljudje so mu zoprni ♪

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA