Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (4.067-4.091)


  1.      popéstovati  -ujem in popestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) krajši čas pestovati: popestovati otroka; čeprav je že velik, se še vedno rad popestuje / ekspr. malo je popestovala svojo žalost, nato pa pozabila nanjo ♪
  2.      popíhati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti ♪
  3.      popisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev ♪
  4.      popisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki popisuje ♪
  5.      popisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo // ugotavljati število in zbirati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence 2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati ♪
  6.      popkovína  -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
  7.      popkóvnica  in pópkovnica -e ž (ọ̑; ọ̑) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico: popkovnica se je pretrgala; babica je prerezala popkovnico; krvaveti iz ostanka popkovnice; pren., knjiž. vse življenje ni mogel prerezati popkovnice, ki ga je vezala na mater ♪
  8.      poplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v celoti plačevati, poravnavati: poplačevati dolgove 2. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačevati trud / poplačevati pridne delavce; pošteno poplačevati / očetovo ljubezen poplačuje s sovraštvom ♪
  9.      poplakováti  -újem nedov. (á ȗ) z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: poplakovati sode ● ekspr. v gostilni poplakujeta vsak svojo jezo, žalost pijeta alkoholno pijačo, da bi zmanjšala, odpravila jezo, žalost; ekspr. jedel je rake in jih poplakoval z vinom zraven pil vino ♪
  10.      poplávljati  -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: narasli potok je začel poplavljati; voda je hitro poplavljala dolino / ta reka vsako pomlad poplavlja / morje poplavlja obalo; pren., ekspr. jutranja zarja je poplavljala lesketajoče se ledenike // ekspr. pojavljati se kje v veliki količini, množini: tuje blago poplavlja domača tržišča; deželo so poplavljale sovražne divizije 2. delati, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: poplavljati riževa polja // ekspr. delati, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplavljati trg s tujimi proizvodi / poplavljati poslušalce z zabavnoglasbenimi oddajami ♪
  11.      poplesováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok // lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih poplesujóč -a -e: poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja ♪
  12.      poplèt  -éta m (ȅ ẹ́) gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo ♪
  13.      poplitvováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko delati (bolj) plitvo: poplitvovati jarek; struga reke se poplitvuje / taki filmi poplitvujejo gledalce ♪
  14.      popljúvati  -am in -pljújem in popljuváti -pljúvam in -pljújem dov., popljuvál in popljúval (ú; á ú) 1. s pljuvanjem umazati: popljuvati tla / od jeze ga je popljuval 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: popljuvali so svoje umetnike / vse vrednote so popljuvali popljúvan in popljuván -a -o: popljuvana tla ♪
  15.      popolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) star. izpopolnjevati: popolnjuje stroj, ki ga je sam izumil / popolnjevati zaloge / popolnjevati znanje ♪
  16.      popóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec ♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto ♪
  17.      popótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  18.      popotováti  -újem tudi popótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) premikati se iz kraja v kraj: vse počitnice sta popotovala; popotovati po svetu; popotovati s prijatelji / popotovati po železnici potovati ♪
  19.      popraševáti  -újem nedov. (á ȗ) raba peša povpraševati: zaman je popraševal, da bi izvedel kaj več o tem / popraševal je po tebi / poprašuje me, če sem s tem zadovoljen; popraševali so ga, kaj naj storijo izpraševali ♪
  20.      popravílo  -a s (í) 1. kar se uresničuje s popravljanjem: koliko ste plačali za popravilo; tovorni avtomobil po generalnem popravilu prodam / mn.: popravila so končana; delavnica za servisna popravila / dobiti pralni stroj iz popravila; dati čevlje v popravilo popravit; aparat je v popravilu 2. glagolnik od popraviti: popravilo čevljev, stroja, ure ♪
  21.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  22.      poprávljati  -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si lase ♪
  23.      popraznováti  -újem dov. (á ȗ) krajši čas praznovati: povabil je prijatelje, da bi skupaj popraznovali veseli dogodek ♪
  24.      popredmétenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. stanje popredmetenega: popredmetenost ideje / popredmetenost bivanja; popredmetenost človeka; odtujenost, popredmetenost človeških odnosov ♪
  25.      popredmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku 2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetiti kulturne, duhovne vrednote / popredmetiti medčloveške odnose / popredmetiti človeka popredméten -a -o: popredmeteni odnosi; popredmetene ideje; popredmeteno človekovo bistvo ♪

   3.942 3.967 3.992 4.017 4.042 4.067 4.092 4.117 4.142 4.167  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA