Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (2.842-2.866)



  1.      nèpoznávanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja
  2.      nèpráktičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve
  3.      nèpràv  prisl. (-) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav
  4.      nèprávden  -dna -o prid. (-) jur. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek
  5.      nèprecenljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti
  6.      nèpredvidljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave nèpredvidljívo prisl.: napetost se nepredvidljivo stopnjuje
  7.      nèpreplačljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je
  8.      nèprespánost  -i ž (-á) stanje neprespanega človeka: pri delu se je boril z neprespanostjo / od utrujenosti in neprespanosti je imel temne lise pod očmi
  9.      nèprestán  -a -o prid. (-á) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb 2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela nèprestáno prisl.: neprestano dežuje; neprestano govori, ponavlja eno in isto
  10.      nèprevíden  -dna -o prid. (-) ki mu manjka previdnosti: nepreviden pešec / zelo neprevidna je, če to pripoveduje / neprevidne besede, izjave nèprevídno prisl.: neprevidno ravnati
  11.      nèprilagojênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost
  12.      nèpróžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
  13.      nèrába  -e ž (-á) neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje
  14.      nèracionálnost  -i ž (-) knjiž. negospodarnost, neekonomičnost: neracionalnost porabe denarja; neracionalnost v proizvodnji zmanjšuje poslovni uspeh
  15.      nèrazdélen  -lna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne ♦ jur. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost nèrazdélno prisl.: biti nerazdelno odgovoren
  16.      nèraztegljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne razteguje, ne razteza: neraztegljive snovi / raztegljive in neraztegljive mize ki se ne dajo raztegniti
  17.      nèrazumljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega
  18.      nèrazveseljív  -a -o prid. (- -í) ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo
  19.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  20.      nêrv  -a m () zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve
  21.      nèsistemátičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva
  22.      nèskrômnost  -i ž (-ó) lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost
  23.      neslán  -a -o prid. ( ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
  24.      nèsoróden  -dna -o prid. (-ọ̄) ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo
  25.      nesrámen  -mna -o prid., nesrámnejši (á ā) 1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih: fant je precej nesramen; do žensk je nesramen / nesramni pogledi; nesramno govorjenje / kot psovka nesramnež nesramni 2. ekspr. ki na zelo žaljiv način obravnava človekove lastnosti, dejanja: tvoj prijatelj je nesramen; glej, da ne boš še bolj nesramen, kot si že / poslal mu je nesramen dopis; postavil mu je nesramno vprašanje ∙ pog. ima nesramen jezik obrekuje; nedostojno govori // brezobziren, brezvesten: ne kupuj pri tem nesramnem trgovcu / nesramno izkoriščanje ljudi 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesramna laž, predrznost / ima nesramno srečo nesrámno prisl.: nesramno govoriti, lagati; postati nesramno domač; nesramno visoka cena; sam.: reči kaj nesramnega

   2.717 2.742 2.767 2.792 2.817 2.842 2.867 2.892 2.917 2.942  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA