Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (2.617-2.641)


  1.      nakazoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti 2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti ♪
  2.      nakazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na žiro račun 2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne 3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami // biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik 4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je ♪
  3.      nakládnica  -e ž (ȃ) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku; konosament: izpolniti nakladnico ♪
  4.      naklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. podarjati, poklanjati: naklanjati bogata darila / gospe mu naklanjajo prijazne nasmeške / naklanja jim veliko ljubezen, pozornost izkazuje, posveča // preskrbovati, omogočati: zaslužek naklanjajo rajši tujcem kot domačinom 2. star. nagibati, siliti: ljubezen do otrok ga naklanja k takim dejanjem / k ljubezni do svojcev človeka naklanja narava naklánjati se star. sklanjati se, nagibati se: za njegovim hrbtom se je naklanjal k njej / drevesa se naklanjajo nizko nad pot // bližati se čemu, končevati se: dan se že naklanja k večeru ♪
  5.      naklèp  -épa m (ȅ ẹ́) knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: obtožili so ga naklepa, da je hotel umoriti soseda; dokazali so mu hudoben naklep; maščevalni, zločinski naklep / delati naklepe / star. imeti dober naklep namen / njegovi naklepi so spodleteli; izvršiti svoj naklep ♦ jur. naklep duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; eventualni naklep pri katerem storilec ne želi posledice kaznivega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli ♪
  6.      naklépati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. snovati, pripravljati, navadno kaj slabega: naklepati izdajo, umor; ugibali so, kaj naklepa sovražnik; nekaj hudega naklepajo proti njim / le kaj naklepajo z ujetnikom mislijo, nameravajo storiti // redko misliti, premišljevati: naklepal je, kaj naj stori ♪
  7.      naklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice: naklepni uboj, umor / naklepno kaznivo dejanje naklépno prisl.: naklepno povzročiti škodo ♪
  8.      nakljúb  prisl. (ȗ) izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu nakljub / ekspr. kakor nakljub se je zgodilo prav to, česar ni hotel / ekspr. uspeti vsem oviram nakljub ♪
  9.      nakljúčje  -a s (ȗ) kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedno-prislovni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje ∙ ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega // v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju ♪
  10.      nakljúvati  -am in -kljújem tudi nakljuváti -kljúvam in -kljújem dov., nakljúval tudi nakljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem načeti, poškodovati: fazani so nakljuvali krompir in peso / nakljuvati jajčeca ◊ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet ♪
  11.      nakoválo  -a s (á) kovinski podstavek, na katerem se kuje: udarjati s kladivom na nakovalo, po nakovalu / kleparsko, kovaško nakovalo ∙ ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  12.      nakováti  -kújem dov., nakovál (á ú) 1. s kovanjem priti do določene količine česa: nakovati denar, kovance ∙ ekspr. iz afere so nakovali veliko denarja pridobili 2. s kovanjem spraviti na kaj: nakovati nov obroč na kolo / nakovati čevlje z žeblji ♪
  13.      nakupoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor nakupuje: zmedo so povzročili nakupovalci; nakupovalci živeža / to je bivši nakupovalec sadja, živine ♪
  14.      nakupoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki nakupuje: nakupovalka je dolgo izbirala blago ♪
  15.      nakupováti  -újem nedov. (á ȗ) s kupovanjem prihajati do česa: nakupovati živež / navadno nakupuje mati; šla je nakupovat // večkrat, navadno v večjih količinah kupovati: nakupovati blago ♪
  16.      nalésti se  -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti (nalezljivo) bolezen: nalezel se je davice, ošpic / ekspr. pošteno sem se nalezel prehlada zelo sem se prehladil 2. ekspr. postati deležen česa, dobiti kaj: v gozdu se je nalezla klopov; mrčesa so se nalezli od vojakov 3. postati deležen stanja, lastnosti, kot ga določa samostalnik: nalesti se malodušnosti, panike; vsi so se nalezli njene dobre volje; drug od drugega so se nalezli sitnosti; sčasoma se je nalezla tudi njegovih slabosti / nalesti se tujih navad, tuje miselnosti ● ekspr. nalesti se dolgov (zelo) se zadolžiti; pog., ekspr. rada se ga naleze se opijani; ekspr. prepeva jim popevke, ki se jih je nalezel po svetu ki jih je slišal, se jih naučil nalésti nalesti se: nalesti bolezen / redko nalesti klope ♪
  17.      nalèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od naleteti: preprečevati nalet snega in ledu s streh / te rastline se razmnožujejo z naletom semen 2. publ. nenaden, silovit nastop, pojav česa na določenem kraju: nalet burje / naleti sovražnih letal // nenaden, kratkotrajen, navadno silovit napad: v enem samem naletu so strli sovražnikov odpor / v letalskem naletu so pobili veliko ljudi 3. avt., žel. trčenje, trk vozečega vozila v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: vožnja tik za tovornjakom se je končala z naletom; v preteklem letu je bilo veliko naletov; trčenja, naleti in iztirjenja vlakov; nalet od spredaj, zadaj 4. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skakalnica ima prekratek nalet; popraviti, skrajšati, zgraditi nalet; nalet, doskočišče in iztek // startno mesto, s katerega se skakalec spusti: tekmovalci so skakali z najvišjega naleta ♪
  18.      naletéti  -ím dov., nalêtel (ẹ́ í) 1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel // nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor sovražnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev 3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog ● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ naletéti se 1. z letenjem, premikanjem po zraku priti kam v velikem številu: na gnojne kraste so se naletele muhe; okrog luči se je naletelo veliko vešč 2. s padanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: s pobočja, sten se naletijo kupi kamenja; s stropa se naletijo na tla koščki ometa in prah 3. pog., ekspr. s tekom, hitenjem priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: v hipu se je na kraj nesreče naletelo polno ljudi / vojaki, ki so se naleteli v jarek, so začeli streljati ♪
  19.      nalíčnik  -a m (ȋ) nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz, z odprtinama za oči: vitez je dvignil, spustil naličnik / odprt, zaprt naličnik; pren., knjiž. na obraz si je potegnil naličnik poštenja ♪
  20.      nalikováti  -újem nedov. (á ȗ) star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani; v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici; njegov eh je nalikoval vzdihu ♪
  21.      nalív  -a m (ȋ) močen, navadno kratkotrajen dež: naliv je ponehal; pog. ujel nas je naliv; jesenski, pomladanski nalivi; pogosti nalivi so povzročali poplave / v tem nalivu ne moremo nikamor oditi / naliv dežja // ekspr., z rodilnikom velika količina česa ponavljajočega se v krajšem obdobju: pričakala ga je z nalivom besed; naliv nepričakovanih čestitk ga je zmedel / naliv groze in obupa ◊ gastr. tekočina z dodatki za prelivanje vloženega sadja, zelenjave ♪
  22.      nalóga  tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom 1. kar mora kdo storiti, opravljati a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje sovražnika č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo // kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije ∙ publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje 2. pismeni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga // šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja ♪
  23.      namàz  -áza m (ȁ á) 1. gastr. kar se namaže, navadno na kruh: zmleta slanina je izvrsten namaz; gost, redek namaz / jajčni, skutni namaz / delati namaze 2. plast snovi, ki je namazana na čem: ta namaz vsebuje strupene snovi; zaščititi drevesa z apnenim namazom; bitumenski, cementni, oljni namaz ♪
  24.      namémben  -bna -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. do katerega naj kaj pride, pripotuje: namembno letališče je bilo zaprto ♦ adm. namembni kraj kraj, v katerega je pošiljka namenjena; žel. odhodna in namembna postaja 2. redko namenski: namembne parcele ♪
  25.      namèn  -éna m (ȅ ẹ́) 1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten; namen se izpolni; kazati svoje namene; opustiti svoj namen, svoje namene; razkrinkali smo njegove resnične namene; pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten // kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen; namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja; namen športa; namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo // v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene ● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo ♪

   2.492 2.517 2.542 2.567 2.592 2.617 2.642 2.667 2.692 2.717  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA