Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uje (1.017-1.041)


  1.      galeríja  -e ž (ȋ) 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste ♪
  2.      galúnovec  -vca m (ȗ) petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat ♪
  3.      gamáša  -e ž (ȃ) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše ♪
  4.      gambít  -a m (ȋ) šah. otvoritev igre, pri kateri se žrtvuje manj pomembna figura: sprejeti, odkloniti gambit / damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta; kraljev gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje kmeta ♪
  5.      garancíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba ♪
  6.      garážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor ♪
  7.      gastronomíja  -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
  8.      gél  -a m (ẹ̑) kem. koloidna snov v poltrdem stanju, ki vsebuje malo vode ♪
  9.      genêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen ♪
  10.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  11.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  12.      gêntlemanski  -a -o [džentlmen-] prid. (ȇ) nanašajoč se na gentlemane: bil je zelo gentlemanski; gentlemansko ravnanje / gentlemanska družba ♦ jur. gentlemanski sporazum sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno gêntlemansko prisl.: gentlemansko obziren ♪
  13.      géofizikálen  -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
  14.      geolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje ♪
  15.      geometrízem  -zma m (ȋ) um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme ♪
  16.      géopolítika  -e ž (ẹ̑-í) nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj zlasti z geografskimi razmerami: nacistična geopolitika ♪
  17.      géotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov ♪
  18.      germanofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za nemško politiko ali kulturo ♪
  19.      gerontologíja  -e ž (ȋ) veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije ♪
  20.      gibálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gibalci gospodarskega razvoja ♪
  21.      gibálo  -a s (á) 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje 2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti ♪
  22.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  23.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske ♪
  24.      gladováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
  25.      glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način ♪

   892 917 942 967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA